• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika

Zaščiteni živilski izdelki gredo bolje v prodajo tudi na tujem

Čas branja: 5 min
23.04.2014  22:30
Čeprav slovenskim proizvajalcem zaščita izdelkov še ne prinaša oprijemljivejših koristi, pa vrednost prodaje izdelkov z geografsko oznako v EU vztrajno narašča

Prvi slovenski živilski izdelki so bili zaščiteni šele pred nekaj leti, zato ni presenetljivo, da naši proizvajalci oziroma pridelovalci še ne opažajo koristi od zaščite. Francija, denimo, ima na ravni EU registriranih skoraj 200 zaščitenih prehranskih izdelkov oziroma pridelkov in je leta 2010 iz EU izvozila za dobrih 20 milijard evrov oziroma skoraj 40 odstotkov izvoza vseh zaščitenih izdelkov iz EU.

olivno-olje-th.1398245033.jpg.o.600px.jpg
Slovenija je pri EU doslej geografsko zaščitila 19 izdelkov. Glede na to, da prodaja zaščitenih izdelkov narašča, bi lahko proizvajalci in pridelovalci v prihodnje bolje izkoristili zaščito in povečali prodajo tudi na tujih trgih.

Prve izdelke na ravni EU je Francija zaščitila že leta 1996 in samo lani so dodali deset novih. Vendar pa le številčnost zaščitenih izdelkov ne zadošča za uspeh na trgih.

Zaščite živilskih izdelkov proizvajalce sicer spodbujajo k vstopu na nove domače in tuje trge ter povečajo bruto marže, kaže raziskava podjetja Areté in evropske komisije, vendar pa niso vedno glavni dejavnik za uspeh; pomemben vpliv imajo tudi učinkovite trženjske strategije in orodja, vključno s čim krajšimi dobavnimi verigami in izvozno usmerjenostjo.

Prodaja zaščitenih izdelkov v EU narašča

Vrednost prodaje izdelkov z geografsko oznako v EU precej narašča, je pokazala raziskava o dodani vrednosti za zaščitene proizvode, ki jo je leta 2012 po naročilu evropske komisije naredilo podjetje AND International. Podatki namreč kažejo, da je njihova prodaja od leta 2005 do 2010 zrasla za 12 odstotkov, največjo rast (19 odstotkov) pa so ugotovili na področju geografsko zaščitenih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Delež v prodaji teh sicer znaša slabo tretjino vseh z geografsko označbo zaščitenih izdelkov, preostalo so večinoma vina in žgane pijače. Vrednost celotnega izvoza zaščitenih prehranskih izdelkov in pridelkov ter pijač iz držav članic EU na druge trge je ocenjena na 11,5 milijarde evrov, kar je 15 odstotkov celotnega izvoza hrane in pijače iz EU.

Izkazalo se je tudi, da zaščiteni izdelki v resnici lahko dosegajo višjo ceno v primerjavi z nezaščitenimi. Omenjena študija je namreč potrdila, da so zaščiteni proizvodi v povprečju dosegli več kot dvakrat višjo ceno kot primerljivi nezaščiteni izdelki.

Koristi od zaščite izdelkov

Z zaščito se poveča prodajni uspeh, saj se poleg izdelka promovira tudi sam pridelovalec. Slovenski proizvajalci svoje koristi, ki jih imajo od zaščite, opredeljujejo kot poenoten recept med vsemi proizvajalci, hkrati je večja prepoznavnost izdelkov med porabniki zaradi skupne promocije, pa tudi skupne proizvodne količine so večje, opažajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Čeprav za zdaj slovenski proizvajalci zaščitenih izdelkov v glavnem ne izvažajo, pa vseeno opažajo manjšo vsakoletno rast proizvodnje.

majer-marko-007-jm.1398245034.jpg.n.600px.jpg
"Zaščiteni slovenski izdelki v tujini niso prepoznavni, zato je korist večja pri trženju v Sloveniji, kjer tujci, denimo turisti in poslovneži, ob nakupu zagotovo iščejo slovenske tradicionalne in zaščitene proizvode," meni Marko Majer, vodja oddelka za certificiranje prehranskih izdelkov, Bureau Veritas.

O razlogih za zaščito izdelkov smo povprašali nekaj predstavnikov slovenskih proizvajalcev. Vsi se strinjajo, da imajo porabnik zaradi dodatnega nadzora, izvirnosti in stabilne kakovosti vse večje zaupanje v zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila.

»Ideji o zaščiti kranjske klobase z geografsko označbo je botrovala želja po ohranitvi tradicionalnega slovenskega proizvoda - v smislu poenotiti proizvodni postopek in recepturo, ki izdelku zagotavlja višjo kakovost in dodano vrednost,« pojasnjuje Ana Ahčin, sekretarka GIZ Kranjska klobasa.

»Porabniki so na splošno naklonjeni tradicionalnim proizvodom in proizvodom, pridelanim na ekološki način. Zaščita je v očeh porabnikov ne le znak višje kakovosti, ampak tudi večje varnosti živil in podobno,« pa je prepričan Marko Majer, vodja oddelka za certificiranje prehranskih izdelkov pri mednarodnem podjetju Bureau Veritas.

V praksi za zdaj bolj malo koristi

Kakšne koristi prinese proizvajalcu zaščita izdelkov? »Če naše oljčno olje ne bi bilo zaščiteno pri evropski komisiji, bi bilo poudarjanje njegove kakovosti mnogo težje, saj je hrvaški del Istre mnogo večji od slovenskega,« je povedal Beno Bajda, vodja skupine proizvajalcev ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre (EDOOSI). Njihovo olje je prvi slovenski proizvod z zaščiteno označbo porekla pri evropski komisiji. »Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre dosega vrhunsko kakovost in je postalo prepoznavno tudi v evropskem merilu. Obseg proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja pokriva približno polovico slovenskih letnih potreb po oljčnem olju, zato smo lahko prepoznavni le z vrhunsko kakovostjo,« dodaja sogovornik.

Evropski znak zaščitene označbe porekla (ZOP) proizvajalcem oljčnega olja na slovenskem trgu ne pomaga dosegati bistveno višje cene, saj porabniki večinoma ne vedo, da sta s tem znakom zagotovljeni kakovost in sledljivost proizvoda. »Nekaj posameznih proizvajalcev olja z ZOP sicer nastopa tudi v tujini, a se izvoz izvaja predvsem z individualno prodajo tujim turistom,« razlaga Bajda.

Skupaj bi bili močnejši

GIZ Golica je bil ustanovljen z namenom zaščititi štajersko-prekmursko bučno olje (ŠPBO) in njegovo tradicionalno pridelavo, hkrati pa tudi povezati kmetijske pridelovalce s predelovalnimi podjetji in s tem doseči izboljšanje ekonomskega položaja obojih. ŠPBO ima zaščiteno geografsko označbo in je registrirano tudi na ravni EU. »Naš cilj je bil zaščita ŠPBO na območju EU zaradi morebitnih konkurenčnih pritiskov tuje industrije ob vstopu v EU in doseganju še višje dodane vrednosti proizvoda, saj z večanjem števila zaščitenih izdelkov narašča tudi konkurenca tako doma kot v tujini,« so povedali na GIZ Golica. Skupaj s pomočjo certifikacijskega organa v združenju skrbijo za ohranjanje kakovosti bučnega olja pa tudi preprečujejo morebitne potvorbe ter zavajanje kupcev.

Zavedajo se, da bi morali več narediti pri trženju in promociji - določiti jasno in dolgoročno strategijo ter vključiti čim več predelovalcev, da bi bučno olje postalo eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih izdelkov v tujini. »Ker so količine predelave ŠPBO v Sloveniji majhne, bi v okviru združenja morali pristopiti k skupni izvozni politiki, zdaj pa olje v EU trži vsak proizvajalec posebej,« pravijo na GIZ Golica.

Izdeluje lahko vsak, vendar po strogih predpisih

Zaščita pomeni, da noben drug proizvajalec proizvoda ne more uporabljati zaščitenega imena, če nima tako imenovanega certifikata o skladnosti proizvodnje s specifikacijo, so povedali na ministrstvu za kmetijstvo. Vendar pa tudi opozarjajo, da zaščita ne pomeni sodnega varstva za samo enega proizvajalca, saj te izdelke lahko proizvaja vsak ne glede na članstvo v skupini, ki je vložila vlogo za zaščito. Mora pa izpolnjevati predpisane pogoje in za to pridobiti certifikat neodvisne nadzorne organizacije.

Zaščita izdelkov poteka na dveh ravneh - nacionalni in pri evropski komisiji. V Sloveniji sprva proizvajalec zaščiti ime in nato izdelek certificira, nacionalno zaščitene izdelke pa posreduje še v presojo in registracijo evropski komisiji.

»Na nacionalni ravni smo postopek zaščite kranjske klobase z geografsko označbo končali že leta 2008, nato pa na pobudo certificiranih proizvajalcev začeli postopek na ravni Unije. Glede na to, da so vsi argumenti na naši strani, pričakujemo, da bo kranjska klobasa tudi na evropski ravni zaščitena še letos,« je povedala Ahčinova. Na ravni EU lahko države članice in tretje države namreč podajo ugovor glede zaščite; to se je pri kranjski klobasi zgodilo s sosednjo Hrvaško, Slovenija pa se je morala o tem pogajati tudi z Avstrijo in Nemčijo.

Koristila bi večja prepoznavnost Slovenije

Koliko zaščita proizvajalcem oziroma pridelovalcem pomaga pri prodoru na tuje trge? »Če govorimo o zaščitenih kmetijskih pridelkih in živilih z zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali zajamčeno tradicionalno posebnostjo, potem zaščiteni slovenski izdelki verjetno nimajo posebne prednosti, saj v tujini niso prepoznavni. Po moji oceni je korist večja pri trženju v Sloveniji, kjer tujci, denimo turisti in poslovneži, ob nakupu zagotovo iščejo slovenske tradicionalne in zaščitene proizvode,« meni Majer. Drugače je z ekološkimi izdelki, saj enotna evropska zakonodaja omogoča njihovo globalno prepoznavnost in s tem tudi lažji prodor slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev na tuje trge.

EU pa znatna sredstva namenja tudi promociji zaščitenih proizvodov, zato so tovrstni izdelki tudi v tujini priznani in cenjeni. »Ker zagotavljajo višjo kakovost, sodijo tudi v višji cenovni razred. Poleg tega je kranjska klobasa eden od najbolj prepoznavnih slovenskih izdelkov v svetu, saj so jo Slovenci v času migracijskih procesov začeli proizvajati povsod tam, kjer so se naseljevali, o čemer pričajo imena, kot so krainer wurst, kransky sausage, salsiccia di cragno in druga,« pojasnjuje Ahčinova.

Ne nazadnje pa zaščita izdelkov pripomore tudi k ohranjanju kulturne dediščine, tradicije in raznolikosti kulinarike.

INFO Kako se vrste zaščit izdelkov razlikujejo med seboj?

Razlika med posameznimi vrstami zaščite je v tem, da so nekatere geografsko omejene, druge pa ne. Za vrsto zaščite se proizvajalci odločijo sami, odvisno od tega, katere predpisane pogoje izpolnjujejo.

- Zaščitena geografska označba - ena izmed faz proizvodnje mora potekati na določenem geografskem območju, surovine so lahko z drugega območja.

- Zaščitena označba porekla - pridelava surovin in proizvodnja morata potekati znotraj opredeljenega geografskega območja.

Izdelke s tema dvema označbama lahko proizvaja katerikoli proizvajalec znotraj opredeljenega geografskega območja, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

- Zajamčena tradicionalna posebnost - proizvodnja ni geografsko omejena, saj gre v glavnem za zaščito recepta, načina proizvodnje ali sestavin.

- Višja kakovost - označba izdelkov, ki so po svojih specifičnih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil ter pozitivno odstopajo od minimalne kakovosti, če je ta predpisana.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.