• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec  Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec Plače v proizvodnji bodo zvišali za 36 odstotkov; ker nočejo uravnilovke, bodo plače sicer zvišali v celotnem podjetju, lažje bi bilo, če bi država končno sprejela socialno oziroma razvojno kapico oziroma kako drugače razbremenila višje plače.
Bencinski focus proti dizelskemu – kako se izide večna dilema? Bencinski focus proti dizelskemu – kako se izide večna dilema? Vzporedno smo zapeljali dva najnovejša forda focusa s povsem različnima motorjema in ugotovili, da so razlike med dizlom in bencinarjem bolj simbolne; ali drugače: z nobenim ne boste zgrešili, le o svojih potrebah prej razmislite.
Cosylab vse močnejši pri prodaji programske opreme za zdravljenje raka Cosylab vse močnejši pri prodaji programske opreme za zdravljenje raka V tem visokotehnološkem podjetju, kjer zaposlujejo fizike, IT-strokovnjake in elektroinženirje, so v zadnjem letu število zaposlenih povečali za četrtino.

Bolje izkoristimo priložnosti, ki jih ponuja nanotehnologija

Čas branja: 5 min
03.08.2014  22:30
Uporaba nanotehnologije podjetjem ponuja velike tržne in izvozne priložnosti, ker pa je strokovno in tehnološko zahtevna, se je podjetja nerada lotevajo

Nanotehnologija podjetjem na svetovnem trgu prinaša pomembne konkurenčne prednosti, čez pet do deset let bo njena uporaba verjetno že pogoj za preživetje na trgu. V Sloveniji jo uporabljajo redka podjetja, na njeno množično izrabo za zdaj še nič ne kaže.

Nanotehnologija, veda, ki svet proučuje in spreminja na ravni atomov, se vse bolj pojavlja v našem življenju. »Lahko bi začeli naštevati vse od zgodnje diagnostike do zdravljenja trenutno neozdravljivih bolezni, od minimizacije elektronskih komponent do izboljšanja površinskih lastnosti materialov in drugega. Brez dvoma bo nanotehnologija imela močan vpliv na gospodarstvo in družbena dogajanja v 21. stoletju, primerljivo razvoju polprevodniške in posledično informacijske tehnologije v drugi polovici 20. stoletja,« razlaga Janez Škrlec, predsednik odbora za znanost in tehnologijo na obrtno-podjetniški zbornici, ki želi z vsakoletnim dogodkom Nanotehnološki dan povezati raziskovalne ustanove in gospodarstvo na tem področju.

skrlec-janez6-ih.1407088282.jpg.o.600px.jpg
Če nam bo uspelo pospešiti razvoj nanotehnologije v Sloveniji in njeno uvajanje v gospodarstvo, bomo pomembno zmanjšali tudi beg strokovnjakov v tujino. Janez Škrlec, predsednik odbora za znanost in tehnologijo na obrtno-podjetniški zbornici Foto: Irena Herak

Potrebni strokovnjaki in oprema

Področje nanotehnologije je strokovno in kapitalsko zelo zahtevno, opozarja sogovornik. Podjetje, ki se ukvarja z nanotehnologijo, mora imeti usposobljene ljudi, navadno so to strokovnjaki z različnih področij, denimo kemiki, fiziki, tehnologi ali razvojni inženirji. Manjkati ne sme niti specifična tehnična in tehnološka oprema.

»Podjetje, ki nima dovolj lastne opreme in strokovnjakov, je preveč odvisno od zunanje pomoči, kar ga lahko dolgoročno ogroža pri razvoju in proizvodnji. V tujini se podjetja pogosto odločajo za kooperacijsko delo in sodelovanje. Pri tem tista, ki imajo znanje, združijo moči s partnerji, ki imajo zahtevno tehnološko opremo ter ustrezno prodajno in tržno mrežo,« pravi Škrlec. Manjša visokotehnološka podjetja, ki se ukvarjajo z nanotehnologijo, ponavadi iščejo predvsem tržne niše, velika podjetja pa se usmerijo v večjo, industrijsko proizvodnjo.

Podjetja sama ne morejo obvladovati vseh procesov, nujno morajo biti povezana z zunanjimi ustanovami, navadno različnimi inštituti, laboratoriji, fakultetami in univerzami. Zaželeno je, da se razi­skovalci iz podjetij dodatno usposabljajo na inštitutih ali pa podjetja zaposlijo kadre, ki so si ustrezno znanje že pridobili kot mladi raziskovalci na fakultetah ali inštitutih.

Odloča predvsem znanje

2020

bo prelomno leto za razvoj nanotehnologije v Sloveniji.

11.

nanotehnološki dan so že organizirali na odboru za znanost in tehnologijo OZS.

Za vstop na nanotehnološko področje se lahko odločajo predvsem podjetja, ki imajo potrebno znanje za obvladovanje tehnološko zahtevnih procesov, pri čemer ni nujno, da so kapitalsko izjemno močna, pojasnjuje sogovornik. Najlaže visokotehnološka podjetja ustanovijo raziskovalci z inštitutov in univerz kot odcepljena (spin-off) podjetja. Takšna podjetja navadno uporabljajo tehnološko opremo svojih inštitutov in specializiranih laboratorijev, vsaj v začetku ustanavljanja in zagona podjetja.

V Sloveniji dejavna le posamezne podjetja

V Sloveniji so na področju nanotehnologije dejavna le posamezna podjetja, pravi Janez Škrlec. Nekaj jih je sicer že nekaj časa na trgu, verjetno pa še dolgo ne bomo mogli govoriti o množičnosti. Pričakujemo lahko le večje število manjših podjetij, ki bodo obvladovala določene nanotehnološke postopke za specifične nanotehnološke izdelke in storitve.

Na globalni ravni je uporaba nanotehnologije že velika konkurenčna prednost, poudarja sogovornik. Strategi pa napovedujejo, da bo glavni pogoj za doseganje konkurenčnosti že v prihodnjih petih ali desetih letih. »V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo uporaba nanotehnologije v nekaterih panogah nekaj povsem običajnega. Moramo pa vedeti, da bodo nekatera specifična področja, kjer brez nanotehnologije sploh ne bo šlo, kot so medicina, avtomobilska industrija, energetika, informacijsko-komunikacijske tehnologije ali vesoljske in vojaške tehnologije,« dodaja sogovornik.

V Sloveniji imamo ustanove in podjetja, ki dejavno vnašajo znanstvene in razvojne dosežke v nanotehnološke izdelke in jih tudi izvažajo. Razvojno sta denimo dejavna Institut Jožefa Stefana in Kemijski inštitut v Ljubljani. Med podjetji so naj­opaznejša skupina Helios, Jub, Cinkarna Celje, Inštitut za okoljevarstvo in senzorje iz Maribora, Nanotul ter FerroČrtalič International.

Skupina Helios je usmerjena v razvoj in uporabo raznovrstnih nanopremazov, ki zahtevajo visoko raven znanja, kar vodi v razvoj izdelkov visoke dodane vrednosti. Intenzivnost raziskav in razvoja sta v Sloveniji dodatno pospešili zakonodaji VOC in REACH, ki znižujeta meje hlapnih organskih komponent in prepovedujeta uporabo potencialno nevarnih snovi ter tako odpirata nove razvojne možnosti. Cinkarna Celje pa se ukvarja s proizvodnjo ultra finih nanodelcev iz titanovega dioksida za različne aplikacije.

Nanotul iz Ljubljane je odcepljeno (spin-off) visokotehnološko podjetje s področja razvoja in proizvodnje novih materialov, uporabnih za maziva, senzorje, kompozite in katalizo. Glavno področje njihovega delovanja so sinteza, razvoj in komercializacija novih nanostruktur na osnovi prehodnih kovin. To podjetje intenzivno išče povezave z domačimi in tujimi družbami ter tudi vlagatelje za implementacijo svojih razvojnih dosežkov.

Zanimiv je tudi Inštitut za okoljevarstvo in senzorje iz Maribora, ki razvija nanomateriale in nanosenzorje za aplikacije v okoljevarstvu, hkrati pa zaposluje večje število doktorjev znanosti, kar je v Sloveniji precejšnja redkost.

Za slovensko industrijo je zelo pomemben Center za trde prevleke iz Domžal, ki rešuje zahtevnejše tehnološke probleme s področja zaščite orodij in hkrati zagotavlja servisne storitve. Deluje v okviru odseka za tanke plasti in površine Instituta Jožefa Stefana. V omenjenem odseku in centru poteka intenziven razvoj orodnih materialov in postopkov za njihovo zaščito pred obrabo.

Ena pomembnih tehnologij za oplemenitenje površine orodij in strojnih delov je plazemsko inženirstvo površin. Z orodji, ki so zaščitena z naprednimi nanostrukturnimi trdimi prevlekami, lahko obdelujejo kaljena jekla, različne kompozite ter nikljeve in titanove zlitine, ki se sicer zelo težko obdelujejo. Plazemski postopki se uporabljajo tudi za nanos prevlek trdih maziv na sestavne dele motorjev z notranjim izgorevanjem, na trde diske računalnikov in v medicini, denimo za zaščito vsadkov.

Kot uspeh na področju nanotehnologije lahko štejemo tudi razvoj novih baterij na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer si strokovnjaki tehnološki preboj obetajo prav z uporabo nanotehnologije.

Podjetje FerroČrtalič International iz Dolenjskih Toplic se ukvarja s tehnologijami obdelave površin. V svetu so priznani po izdelavi ter lastnem razvoju sistemov in naprav za različne postopke peskanja. Med prvimi pri nas pa so se lotili zahtevnega razvoja obdelave površin z nanoprahovi in nanotehnologijo.

Med podjetji, ki široko uporabljajo nanotehnološke postopke, kaže omeniti tudi Kolektor Nanotesla, in sicer na področju magnetizma delcev, ki omogoča spreminjanje njihovega položaja in segrevanja ob zunanjem magnetnem polju.

»Brez dvoma ima Slovenija izjemne strokovnjake in dobre možnosti za uspešen nanotehnološki razvoj, tudi za izvoz nanotehnoloških izdelkov v tujino, manjka nam le učinkovitejših povezav med gospodarstvom in akademsko-znanstveno sfero, zlasti v primerih, kjer je treba raziskovalne dosežke vključiti v uspešne izdelke z visoko dodano vrednostjo,« je prepričan Janez Škrlec.

Nanotehnološki dnevi: most med raziskovalci in podjetniki

Omenjenemu cilju služi Nanotehnološki dan, ki je edini večji strokovni dogodek v Sloveniji, kjer se raziskovalci neposredno srečajo z gospodarstvom in kjer se ustvarjajo možnosti za sodelovanje in učinkovit prenos znanja, tudi v mikro in mala podjetja. Trudijo se, da bi povezali čim več ljudi, podjetij in ustanov, ki se z nanotehnologijo pri nas že ukvarjajo. »Zavedati pa se moramo, da je prvi pogoj osvojitev temeljnih znanj, da dosežemo določeno raven predznanja v gospodarstvu o pomenu nanotehnologije, o njenem razvoju, izdelkih in storitvah. Glede na to, da je Nanotehnološki dan vsako leto bolje obiskan, obišče ga več kot 250 udeležencev, je utemeljeno sklepati, da se zanimanje za nanotehnologijo pomembno povečuje in da lahko že v bližnjih prihodnjih letih pričakujemo konkretne rezultate - uvajanje znanja v nanotehnološke izdelke in storitve,« meni sogovornik.

Pomembno je tudi, da se Nanotehnološkega dneva udeležujejo tudi predstavniki podjetij, ki se pri nas z nanotehnologijo že ukvarjajo. Zaznati pa je povečanje števila mlajših in bolj izobraženih podjetnikov, ki že konkretno iščejo tržne niše za uporabo nanotehnologije.

Svetle prihodnosti ni na obzorju

A Janez Škrlec nanotehnologiji v Sloveniji za zdaj ne napoveduje preveč svetle prihodnosti. Razlogov je več: premajhna vlaganja v raziskave in razvoj, premalo konkretnih spodbud od države v procesih povezovanja gospodarstva in znanosti. Razlogi torej, zaradi katerih Slovenija v zadnjih letih močno izgublja konkurenčno prednost na številnih področjih, ne le nanotehnološkem.

Za svetlejšo prihodnost nanotehnološkega razvoja bodo več morali narediti tudi gospodarstvo, razna združenja, zbornice ... Če nam bo uspelo pospešiti razvoj nanotehnologije v Sloveniji in njeno uvajanje v industrijo in gospodarstvo, bomo pomembno zmanjšali tudi beg strokovnjakov v tujino, še poudarja Škrlec.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.