• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Skupina Krka prodajo v Q1 povečala za 12, EBIT pa za 17 odstotokov; najbolj raste na zahodu Skupina Krka prodajo v Q1 povečala za 12, EBIT pa za 17 odstotokov; najbolj raste na zahodu Raste dobičkonosnost skupine in matične družbe; letos tudi več vlaganj kot v prvem četrtletju lani; na borzi zeleno!
Sooblikujejo lokalno skupnost, kot ambasador inovativnosti pa delujejo še veliko širše Sooblikujejo lokalno skupnost, kot ambasador inovativnosti pa delujejo še veliko širše V skupini Iskratel se zavedajo, da so etična načela, družbena odgovornost in ugled odločilnega pomena za njihov poslovni uspeh. Pogledali smo, kako so te vrednote vgrajene v njihove poslovne aktivnosti.
Ob večjem dobičku še več vračajo okolju Ob večjem dobičku še več vračajo okolju V skupini Slovenskih železnic zdaj, ko letno ustvarijo okoli 30 milijonov evrov dobička, različno spodbujajo gospodarski, socialni in družbeni razvoj lokalnega slovenskega okolja, v katerem poslujejo in delujejo.
Kako so Avstrijci na Bledu povezali jugovzhodno Evropo Kako so Avstrijci na Bledu povezali jugovzhodno Evropo Mednarodna poslovna konferenca Austria Connect Southeast Europe 4.0 je prejšnji teden na Bledu povezala avstrijske podružnice, investitorje in partnerje avstrijskih podjetij iz jugovzhodne Evrope.

Vrhunsko raziskovalno znanje se mora opredmetiti v izdelkih

Čas branja: 5 min
03.08.2014  22:30
Nanomateriali in nanotehnologije so izvozna priložnost

V Sloveniji imamo raziskovalce iz nanotehnologije, ki na svojem področju sodijo v svetovno elito, gospodarstvo pa temu ne sledi. To bi lahko izboljšali s povezovanjem raziskovalcev in podjetij, kar bi se kazalo v vrhunskih izdelkih.

Aleksandra-Lobnik.1407088461.jpg.o.600px.jpg
Da bo gospodarstvo prepoznalo priložnosti, ki jih ponuja nanotehnologija, so pomembna srečanja med raziskovalci in gospodarstveniki. Aleksandra Lobnik, univerza v Mariboru

Ker imamo v Sloveniji veliko temeljnega znanja s področja nanotehnologij in nanomaterialov, bi se morala ta znanja oplemenititi v gospodarstvu v izdelkih za izboljšanje določenih lastnosti oziroma v popolnoma novih izdelkih in zato v novih izvoznih tržnih priložnostih, pravi Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo, predstojnica tamkajšnjega Centra za senzorsko tehnologijo ter vodja Laboratorija za kemijo in okoljevarstvo.

Zelo pomembno je, da gospodarstvo prepozna takšne priložnosti in razume, kakšne prednosti prinašajo nanotehnologije in nanomateriali, nadaljuje Lobnikova. Zato so pomembna srečanja med gospodarstvom in raziskovalci, kot je Nanotehnološki dan, ki ga že vrsto let zelo uspešno organizira Janez Škrlec v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Takšna srečanja so namreč prvi korak k približevanju znanja s področja nanotehnologij in nanomaterialov gospodarstvu. Podobno srečanje, vendar na mednarodni ravni, je bilo organizirano lani v Portorožu v okviru konference o nanomaterialih in njihovi aplikaciji (NANOAPP, Nanomaterials and Applications) in tudi na tej so želeli organizatorji približati nanomateriale in njihove možnosti uporabe v gospodarstvu. NANOAPP bodo predvidoma organizirali tudi prihodnje leto.

Gospodarstvo zaostaja za razvojnimi smernicami

»Nanomateriali in nanotehnologije so vsekakor zanimiva izvozna priložnost,« razlaga Lobnikova. Težavo pa vidi v tem, da gospodarstvo včasih ne zmore slediti novim raziskovalnim smernicam. Raziskovalci, ki poskušajo slediti svetovni raziskovalni eliti, raziskujejo v koraku z najboljšimi svetovnimi raziskovalci, na najbolj vročih raziskovalnih temah, objavljajo v najboljših svetovnih revijah, se prištevajo med najboljše raziskovalce na svetu. »Za slovensko gospodarstvo pa ne moremo reči, da je v eliti najboljših na svetu. Seveda izjeme potrjujejo pravilo ... Najboljši v Sloveniji pa so vsi tisti, ki ponujajo nekaj posebnega, gre seveda za visokotehnološke izdelke, ki vključujejo veliko znanja. Na splošno pa v tem trenutku še vedno vidim preveliko razhajanje med raziskavami in dejanskimi aplikacijami,« razlaga sogovornica.

remskar-maja4-ih.1407088462.jpg.o.600px.jpg
V Sloveniji ni dovolj specializiranih pravnikov, ki bi z znanstveniki tesno sodelovali pri pripravi patentnih prijav. Maja Remškar, Institut Aplikativno znanje še premalo cenjeno

Gospodarstvo še vedno premalo izkorišča znanje, ki ga imamo v Sloveniji, dodaja Lobnikova. To znanje je v Sloveniji tudi premalo cenjeno. Raziskovalci pa so premalo spodbujeni, da bi se bolj angažirali v aplikativnih raziskavah. »Žal še vedno več šteje znanstveni članek kot pa udejanjenje določenega znanja v tržnem izdelku. Raziskovalci so tudi premalo cenjeni, če izvajajo aplikativne raziskave, ki omogočajo ustvarjanje novih izdelkov. Na pravi poti bomo, ko bomo ugotovili, da je edina prava pot, če država plačuje iz državnega proračuna za raziskave, da se mora ta denar plemenititi v tržnih izdelkih, ki lahko pomagajo pri dvigu slovenskega gospodarstva,« razlaga sogovornica.

Raziskovalce v nadzorne svete družb

Učinkovitejše povezovanje raziskovalcev in gospodarstva Lobnikova vidi tudi v vključevanju vrhunskih slovenskih raziskovalcev v nadzorne svete in svete upravljanja gospodarskih družb. Tako bi gospodarske družbe skupaj z raziskovalci lahko gradile tudi razvoj in vizijo, ki lahko privedeta do novih in zanimivih izdelkov.

Takšno utečeno sodelovanje na najvišji ravni ima že vrsto let Nemčija. Raziskovalec, ki dobi profesorski položaj na univerzi, je avtomatično vključen v nadzorne svete pomembnih regionalnih gospodarskih družb. Nemčija se zaveda, da država plačuje za raziskave, da te služijo gospodarstvu. »Mi se tega še premalo zavedamo. Prepričana pa sem, da so tudi nanotehnologije in nanomateriali prav tista priložnost, ki bi jo morala Slovenija izkoristiti in ciljno usmeriti v razvoj novih izvoznih izdelkov,« še pravi Lobnikova.

Izvažajmo končne izdelke, in ne raziskovalnih polizdelkov

Sama beseda nanotehnologija je s stališča gospodarskega izkoriščanja zavajajoča, saj znanstvena odkritja na tem področju še ne predstavljajo tehnologije, ki bi jo gospodarstvo lahko hitro in neposredno uporabilo, pa pravi Maja Remškar, raziskovalka z odseka za fiziko trdne snovi pri Institutu Jožefa Stefana. Med odkritjem na tem področju in industrijsko uporabo še vedno zeva vrzel - razvoj tehnoloških postopkov za industrijsko proizvodnjo nanomaterialov. Te vrzeli brez denarja ni mogoče zapolniti, zato so potrebna vlaganja in sodelovanje industrije z raziskovalnimi institucijami kot nosilkami znanja.

Potrebujemo patentno zaščito in varnostno zakonodajo

crtalic-bojan05-be.1407088463.jpg.o.240px.jpg
Nanodelci lahko zaradi svoje velike reaktivnosti sprožijo neznane oziroma še ne dovolj raziskane procese v telesih oseb, ki na teh delovnih mestih delajo. Bojan Črtalič, generalni direktor FerroČrtaliča International Foto: Aleš Beno

Pri tem sta dodatno pomembni dve področji: ustrezno patentiranje novih odkritij in sprejetje zakonodaje za varno proizvodnjo in delo z nanomateriali. Specializiranih pravnikov, ki bi z znanstveniki z javnih raziskovalnih institucij in univerz tesno sodelovali pri pripravi patentnih prijav, kot se to dogaja na tujih raziskovalnih institucijah, v Sloveniji ni oziroma niso finančno stimulirani za to zahtevno delo, razlaga Remškarjeva. Zato veliko pomembnih odkritij na področju nanotehnologije ni patentno zaščitenih in so dobesedno podarjena v obliki znanstvenih člankov tistim, ki znajo iz njih iztisniti dobiček.

»Tu sicer gre za nekakšen izvoz, a je bolj podoben izvažanju hlodov kot izdelkov. Šele v zadnjih nekaj mesecih so se slovenska podjetja začela zanimati za tiste redke patente, ki so na področju nanotehnologije podeljeni slovenskim raziskovalcem - predvsem zaradi razpisov evropskih projektov Horizon 2020, kjer lastništvo intelektualne lastnine prinaša prednost pri izbiri,« poudarja Remškarjeva.

Izvozne priložnosti v nanotehnologiji sogovornica vidi predvsem na področju polimerne industrije, skupaj s proizvodnjo premazov, barv, izolacijskih materialov in maziv, v lesni panogi z razvojem zaščitnih premazov, nanoceluloze in drugih lesnih derivatov. Vidi jih tudi v gradbeništvu za shranjevanje toplote, samočiščenje in pametna okna, v kmetijstvu za dolgotrajno zaščito rastlin in v prehranski industriji za podaljšano obstojnost živil.

Uspeh prinaša le sodelovanje

»Nanotehnologija bo vplivala prav na vsa področja gospodarstva; potrebni so le nove ideje, finančna sredstva in sodelovanje s tistimi, ki nanomateriale poznajo in jih znajo tudi kontrolirati. Te izvozne priložnosti bomo lahko izkoristili samo, če bomo med seboj sodelovali. Pomoč države vidim v spodbudi pravne stroke za specializacijo na področju zaščite intelektualne lastnine in v posodobitvi zakonodaje s področja varnosti pri delu z (nano)materiali,« še pravi Remškarjeva.

Še premalo raziskane nevarnosti nanodelcev

Med podjetja, kjer pri svojem delu uporabljajo tudi tehnologije, ki sodijo na področje nanotehnologij, sodi FerroČrtalič International. Ukvarjajo se s peskanjem in sorodnimi obdelavami, ki jih izvajajo za številne industrijske dejavnosti in tudi v medicini.

»Tudi naše tehnologije in aktivnosti na področju peskanja in sorodnih obdelav se pogosto srečujejo s področjem nanodelcev in na precej specifičnem področju orjemo ledino skupaj s tujimi partnerji. Predvsem nas skrbi varnostni vidik uporabe praškastih abrazivov za peskanje in fizikalno obdelavo površin, ko se pri taki obdelavi sproščajo nanodelci. Ti posledično lahko zaradi svoje velike reaktivnosti sprožijo neznane oziroma še ne dovolj raziskane procese v telesih oseb, ki na teh delovnih mestih delajo,« pravi generalni direktor družbe Bojan Črtalič.

Zaradi tega za ta segment peskanja pri njih veljajo posebna varnostna merila, ki jih upoštevajo že pri načrtovanju tehnologije obdelave in konstruiranja strojev in opreme, še posebej pa so pazljivi pri izvajanju preizkusov peskanja s titanovimi materiali - pri njih in še posebej med samo uporabo v industrijskem okolju. »Že samo ta uvod verjetno pove, da tega posla ne more izvajati prav vsak. In tukaj vidi naše podjetje največjo dodano vrednost in dolgoročni izziv, ki pa smo ga z našo ekipo strokovnjakov že danes zmožni obvladovati in rasti z njim,« razlaga Črtalič.

Dobri, a premalo prepoznavni

V FerroČrtaliču International menijo, da je na področjih raziskav in implementacije Slovenija lahko na nekaterih področjih zelo hitro med vodilnimi v svetu. Pregovorna slovenska pridnost že dolgo ni dovolj in nas lahko vse skupaj samo veseli, da je kljub neugodnim časom že danes toliko vrhunskih visokotehnoloških podjetij v različnih, a vselej v najzahtevnejših svetovnih industrijah - tudi v nanotehnologiji. »Znanje imamo, voljo, trmo in vztrajnost tudi - samo ne ve se dovolj za nas. Že dolgo pa nam manjka stabilno poslovno okolje in urejene razmere za ustvarjalno delo v Sloveniji. Razvoj nekaterih naših podjetij bi lahko poletel, ne samo sledil drugim podjetjem iz tujine,« razlaga Bojan Črtalič.

Nova vlada naj podpre inovativne

Sogovornik upa, da bo nova vladna ekipa počistila z okorelim uradniškim sistemom, hitro postavila preproste in poštene predpise igre za vse delujoče gospodarske subjekte ter namenila inovativnim in sposobnim podjetjem primerno podporo v preboju med svetovno elito namesto administrativnih ovir, da lahko tako kot drugi v Evropi zasedemo mesto, ki nam gre.

Direktorica trženja Mojca Č. Andolšek pa ob tem dodaja: »Postati najboljši v Evropi ali na svetu v določeni tehnologiji in znanosti, kjer si doma in se ukvarjaš vrsto let z velikimi prizadevanji širše inženirske ekipe in v tesnem sodelovanju z mladimi raziskovalci s priznanih slovenskih fakultet, niti ni tako težko. Postati hkrati tudi najbolj inovativen v luči višje kakovosti življenja vseh živih bitij na našem planetu pa je izziv, na katerega v podjetju FerroČrtalič ciljamo v prihodnosti.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice LTH Castings, ki dela za BMW in Mercedes, končal eno največjih letošnjih naložb v slovenski industriji 4

V novo visokotehnološko orodjarno, ki jo imajo na sedežu tovarne na Trati pri Škofji Loki, so vložili 50 milijonov evrov

IZVOZNIKI
Novice
Novice (uspešni) Zakaj je Petrol največji po prihodkih in kje vidi sebe 6

Kako deluje skupina, ki ji je že lani uspelo preseči načrtovane prihodke za leto 2022

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako so Gorenjci ozelenili strehe in fasade od Francije, ZDA, do Singapurja 5

Kaj vse delajo v Knaufu Insulation, da bi povečali prodajo izdelkov urbanscape, ki so jih razvili sami in s katerimi so prvi na trgu

IZVOZNIKI
Novice
IZVOZNIKI
Novice
Novice S kakšno gospodarsko rastjo so leto začeli največji slovenski izvozni trgi

Objavljamo še sveže napovedi, kaj so analitiki iz Bloombergove ankete napovedali Nemčiji, Franciji in Italiji do konca leta