• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
(foto) To je Batageljev hotel na Jezerskem za več kot 500 evrov na noč (foto) To je Batageljev hotel na Jezerskem za več kot 500 evrov na noč Meri na petičneže z vsega sveta, ki se bodo sem prišli prerodit, in na poslovneže
Na meji med Slovenijo in Hrvaško bo spet nastalo jezero Na meji med Slovenijo in Hrvaško bo spet nastalo jezero Vonarsko jezero, ki bo za tretjino manjše od Blejskega, bo prebivalce ščitilo pred poplavami in dalo velik pospešek turizmu
 Na SŽ so kupili štiri lokomotive za tovorne vlake Na SŽ so kupili štiri lokomotive za tovorne vlake V SŽ – Tovornem prometu so podpisali pogodbo za nakup štirih lokomotiv; vrednost posla brez davka je 7,46 milijona evrov.
Kako je Petrolu z vsekanalnim pristopom uspelo povečati prodajo Kako je Petrolu z vsekanalnim pristopom uspelo povečati prodajo Intervju: Peter Curk, direktor trženja v Petrolu

Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper

Čas branja: 6 min
10.12.2014  22:29
v Luki Koper za avstrijsko gospodarstvo na leto pretovorijo 6,5 milijona ton različnega blaga, rotterdamsko pristanišče pa približno 3,5 milijona ton

V Luki Koper, edinem slovenskem mednarodnem tovornem pristanišču, bodo letos pretovorili 19 milijonov ton blaga, lani so jih 18 milijonov ton.

Najpomembnejši tuji trg Luke Koper je Avstrija. Za avstrijsko gospodarstvo v Luki Koper na leto pretovorijo 6,5 milijona ton različnega blaga, kar pomeni, da so njegovo najpomembnejše pristanišče.

V prvih devetih mesecih letos so v Luki Koper skupaj pretovoril 13,8 milijona ton blaga, kar je tri odstotke več kot v istem obdobju lani. Najbolj se je povečal pretovor zabojnikov, kar za 18 odstotkov, k čemur je pripomogla tudi nedavna poglobitev morskega dna na 14 metrov. Pretovor avtomobilov se je povečal za deset odstotkov, pretovor tekočih tovorov pa za devet odstotkov.

matic-drago33-ih.1418224666.jpg.o.600px.jpg
Uporabniki naših storitev so bili v preteklosti zlasti iz južnega dela Avstrije, v zadnjem času pa se vse bolj pomikamo proti severu, tudi Dunaju, pravi predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić.

Koprsko pristanišče, ki je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, je nastalo leta 1957. Območje pristanišča obsega 270 hektarjev kopenskih površin. Te vključujejo 48,4 hektarja pokritih skladišč in 109,6 hektarja odprtih skladiščnih površin. Ob 179 hektarjih morske površine in 3.282 metrih obale je 28 ladijskih privezov.

Luka Koper je sicer najmlajše pristanišče v regiji, a že več let zapored pretovori največ zabojnikov v Severnem Jadranu in ima drugi največji avtomobilski terminal v Sredozemlju.

Koprsko pristanišče, ki je neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom, ima status mejne vstopne točke Evropske unije. V logistični verigi med srednjo in vzhodno Evropo ter Sredozemljem, Bližnjim in Daljnim vzhodom je njen ključni člen.

Gospod Matić, Luka Koper je najpomembnejše pristanišče avstrijskega gospodarstva. Kako pomemben pa je avstrijski trg za Luko Koper?

Avstrija je tradicionalni trg Luke Koper. Kot veste, je Luka Koper tranzitno pristanišče, kar pomeni, da je približno tri četrtine pretovorjenega blaga za zaledne države. In glede na geografsko lego Avstrije, smo tradicionalno pristanišče njenega gospodarstva.

Trenutno je najpomembnejši trg Luke Koper. Merjeno v količini pretovorjenega blaga za Avstrijo, je Luka Koper pred nekaj leti prevzela primat rotterdamskemu pristanišču in prehitela severnoevropska pristanišča.

Za primerjavo, v Luki Koper za avstrijsko gospodarstvo na leto pretovorimo 6,5 milijona ton različnega blaga, v Rotterdamu pa približno 3,5 milijona ton.

Uporabniki naših storitev so bili v preteklosti zlasti iz južnega dela Avstrije, v zadnjem času pa se vse bolj pomikamo proti severu, tudi Dunaju.

Zakaj se je po vašem mnenju zgodil ta obrat?

Avstrijsko gospodarstvo je v preteklih letih bolj uporabljalo severnoevropska pristanišča. Ko pa se je južna transportna pot prek pristanišča v Kopru dovolj uveljavila - tako konkurenčno kot cenovno -, so se na jug okrepili tudi blagovni tokovi. Tako vsako leto dosegamo rast pretovorjenih količin.

Seveda je to tudi posledica naših okrepljenih trženjskih aktivnosti na avstrijskem trgu, kjer imamo na Dunaju že vrsto let svoje predstavništvo. Zasluge pa gredo tudi preostalim udeležencem, špediterjem, agentom, logistom in ne nazadnje končnim partnerjem - uvoznikom in izvoznikom, ki so prepoznali prednosti Luke Koper.

matic-drago20-ih-1.1418224665.jpg.o.600px.jpg
Letos bomo pretovorili 19 milijonov ton različnega blaga, od tega 6,5 milijona ton za avstrijsko gospodarstvo, pravi predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić.

Katere pa so prednosti Luke Koper?

Na storitvenem delu so naše prednosti fleksibilnost, kakovost storitev, zanesljivost in varnost blaga.

Ker smo manjše pristanišče, smo strankam bliže, kot je to v veliki pristaniščih, zato se lahko bolj posvetimo njihovim potrebam.

Imamo 12 specializiranih terminalov za različne vrste blaga in dosegamo visoko produktivnost, kar nam priznavajo tudi ladjarji. Delamo tako rekoč 365 dni na leto, sedem dni v tednu. Le tri dni v letu, ko so glavni prazniki - božič, novo leto in 1. maj - ne delamo. Pa še takrat, če je nujno, blago iztovorimo ali natovorimo.

Poleg tega prednost Luke Koper pomeni tudi krajša kopenska transportna pot od pristanišča do končnih prejemnikov blaga oziroma od teh do pristanišča, kar pomeni velik časovni in stroškovni prihranek za vse udeležence v verigi.

Koliko ladij pristane na mesec v koprskem pristanišču?

Na mesec v Luki Koper v povprečju pristane približno 170 ladij. Na leto jih je približno dva tisoč.

Kateri izdelki, ki jih avstrijski porabniki uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju, so prišli iz Luke Koper?

Pri uvozu blaga v Avstrijo imata največji delež železova ruda in premog za potrebe avstrijskih železarn. Se pravi razsuti tovor.

Največja avstrijska železarna Voestalpine, s katero poslujemo že 30 let in za katero smo v tem času pretovorili 40 milijonov ton rude in premoga ter več sto milijonov ton izdelkov iz železa v njihovem izvozu - predvsem tirnic, jeklenih cevi in pločevine - nam je konec oktobra podelila priznanje, ki je tukaj na mizi. To je priznanje za najboljšega dobavitelja storitev.

Za uvoz v Avstrijo poleg razsutega in sipkega tovora pretovarjamo še različne druge vrste blaga. V zabojnikih, ki prihajajo zlasti z Daljnega vzhoda, je blago za avtomobilsko industrijo, pa tudi potrošni material. Prek našega pristanišča pride v Avstrijo denimo tudi kerozin, gorivo za letala.

Iz Avstrije pa prek Luke Koper avstrijska podjetja izvažajo predvsem papir, celulozo, les, različne izdelke iz železa ter različno blago v zabojnikih.

Če odgovorim še na vaše vprašanje. Med izdelki, ki jih avstrijski porabniki uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju in pridejo v Avstrijo prek Luke Koper, so denimo pakiranja tribarvne paprike, ki jo kupijo v Lidlu, pa različni tehnični predmeti, elektronika, tudi nekatere znamke korejskih avtomobilov.

Od kod prihaja blago v Luko Koper in kam iz Luke koper potuje?

Naši najpomembnejši zaledni trgi so Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Romunija, države nekdanje Jugoslavije, zvezna dežela Bavarska v Nemčiji, Poljska.

Glavni trgi za blago iz teh držav so Sredozemlje, Bližnji, Srednji in Daljni vzhod.

Katero je najbolj oddaljeno pristanišče, od koder pride blago v Luko Koper?

Blago prihaja tudi iz Avstralije, blago smo odpremili tudi za otočja v Tihem oceanu. A tu ne gre za velike količine.

Pri Daljnem vzhodu je poudarek na Južni Koreji in Kitajski. V zadnjem času poskušamo spodbuditi tudi izmenjavo z japonskim trgom.

Od česa je najbolj odvisno, kako se bo posel z Japonsko razvijal?

Predvsem bo vanj treba vložiti še ogromno dela in truda. Doseči namreč moramo, da bodo države Daljnega vzhoda Luko Koper prepoznale. Naše pristanišče sicer je prepoznavno, a ne povsod enako dobro.

Poleg tega so med državami Daljnega vzhoda in Evropo že vrsto let utečene transportne poti, zlasti prek pristanišč v Hamburgu in Rotterdamu. Zato moramo mi potencialni stranki najprej razložiti, kje Koper je, zakaj uporabljati storitve Luke Koper in kakšne koristi bi jim sodelovanje z Luko Koper prineslo, da sploh začnejo razmišljati o možnosti preusmeritve svojih že utečenih blagovnih tokov skozi naše pristanišče.

Gledano iz trgov na Daljnem vzhodu, kateri argumenti so na strani koprskega pristanišča?

Na prvem mestu je krajši čas potovanja. Če pluje ladja z Daljnega vzhoda v Koper, to pomeni od šest do sedem dni krajši prevozni čas v primerjavi s severnoevropskimi pristanišči. To pomeni, da je blago prej pri kupci in da so stroški nižji. Pri zalednih trgih Luke Koper, ki sem jih omenil prej, je do prejemnika blaga cenejši in krajši tudi prevoz po kopnem.

Kakšna je vaša strategija vstopanja na nove trge? Na katere trge bi še radi vstopili?

Obstaja še kar nekaj trgov, na katerih vidimo potencial in na katere bi radi vstopili. Na nekaterih od teh smo trženjske aktivnosti že začeli in jih zdaj razvijamo. Prej sem omenil Japonsko. K temu bi dodal še Bavarsko, Indijo, Južno Afriko, Južno Ameriko.

Hkrati pa je še veliko potenciala tudi na trgih, na katerih smo že navzoči in kjer bi radi raven sodelovanja še okrepili. Denimo na Kitajskem in v Južni Koreji.

Katere naložbe so za vami, kaj še imate v načrtu?

Najpomembnejša letošnja naložba je poglobitev morskega dna - tako vplovnega kanala, za katerega skrbi država, kot prvega bazena Luke Koper - na 14 metrov, kar omogoča vplutje ladij v pristanišče z ugrezom 13,5 metra. Poleg tega smo dokončali zaledno skladiščno površino za obalo kontejnerskega terminala in s tem pridobili dodatne skladiščne zmogljivosti za zabojnike. Z asfaltiranjem površin na območju pristanišča smo pridobili tudi dodatne površine za skladiščenje avtomobilov.

Načrtovane naložbe bodo usmerjene predvsem v kontejnerski terminal, torej podaljšanje prvega pomola, saj kontejnerski promet najhitreje raste. V primerjavi z lanskim prvim devetmesečjem se je letos denimo okrepil kar za 15 odstotkov.

Delamo tudi pri novem vhodu za kamionski promet, ki bo predvidoma dokončan konec leta oziroma v začetku prihodnjega.

Poleg tega načrtujemo tudi poglobitev morskega dna na 15 metrov, dolgoročno pa podaljšanje drugega pomola, nova odprta in zaprta skladišča ter novo opremo.

matic-drago15-ih.1418224667.jpg.o.600px.jpg
Naša najpomembnejša letošnja naložba je poglobitev morskega dna na 14 metrov, kar omogoča vplutje ladij v pristanišče z ugrezom 13,5 metra, pravi predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić.

Kakšno bo letošnje poslovno leto za Luko Koper?

Letos bomo pretovorili 19 milijonov ton blaga, lani smo jih 18 milijonov ton, tako da bo leto rekordno. Lani smo v skupini Luka Koper ustvarili 144 milijonov evrov prihodkov in dobrih sedem milijonov evrov dobička. Poslovni načrt skupine za prihodnje leto predvideva petodstotno rast prihodkov glede na lani.

Luki Koper nagrada jeklarskega velikana Voestalpine

Luka Koper je konec oktobra prejela priznanje avstrijskega jeklarja Voestalpine s sedežem v Linzu za najboljši člen v oskrbovalni verigi materialov. Tekmeci Luke Koper pri izboru so bili nizozemsko pristanišče Rotterdam in romunska luka v Costanzi.

Predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić je ob tej priložnosti povedal: »Luka Koper in Voestalpine imata za seboj dolgo zgodovino sodelovanja. Skupaj s pretovorom in tehnološko modernizacijo pretovora je raslo tudi naše partnerstvo, medsebojno spoštovanje in zaupanje.«

Luka Koper z Voestalpine sodeluje že tri desetletja. V začetku le kot njihovo oskrbovalno pristanišče za surovine in energente, zadnja leta pa prek koprskega pristanišča potuje na čezmorske trge vse več njihovih izdelkov. Od tirnic, pločevine, cevi, palic in drugih specialnih jeklenih izdelkov. Voestalpine je bil tudi dobavitelj treh obalnih dvigal in kombiniranega deponijskega stroja Luki Koper.

Luka Koper sodelovanje z Voestalpine nadgrajuje tudi skozi tehnologijo pretovora. Skupaj so razvili vrsto inovacij, izmenjujejo si izkušnje. Ena od skupnih rešitev je bila prilagojena oblika polnjenja zabojnikov z različnimi izdelki iz jekla. Veliko inovativnih tehnologij so vpeljali tudi na področju varovanja okolja.


Intervju je bil objavljen v avstrijski reviji revije Časnika Finance Slovenija vas vabi!. Prelistate jo lahko na spletni strani www.izvozniki.si/slovenijavabi.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Na meji med Slovenijo in Hrvaško bo spet nastalo jezero

Vonarsko jezero, ki bo za tretjino manjše od Blejskega, bo prebivalce ščitilo pred poplavami in dalo velik pospešek turizmu

IZVOZNIKI
Novice
Novice (foto) To je Batageljev hotel na Jezerskem za več kot 500 evrov na noč 26

Meri na petičneže z vsega sveta, ki se bodo sem prišli prerodit, in na poslovneže

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako je Petrolu z vsekanalnim pristopom uspelo povečati prodajo 1

Intervju: Peter Curk, direktor trženja v Petrolu