• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Pozornost pri Avstriji in Nemčiji ni odveč, pri treh državah pa še posebej Pozornost pri Avstriji in Nemčiji ni odveč, pri treh državah pa še posebej Na kaj je treba biti pozoren pri poslovanju z Nemčijo in Avstrijo ter kje vse narašča število stečajev in zakaj? O tem bo govoril osrednji govornik 6. Konference slovenskih izvoznikov Franz Maier, direktor globalnega ponudnika zavarovanj terjatev Atradiusa za Avstrijo, Madžarsko, Romunijo in jugovzhodno Evropo
Kako se Livar z zapolnjenimi proizvodnimi zmogljivostmi prestrukturira in kakšni so načrti novega vodstva Kako se Livar z zapolnjenimi proizvodnimi zmogljivostmi prestrukturira in kakšni so načrti novega vodstva Intervju z Rokom Rozmanom, glavnim izvršnim direktorjem in članom upravnega odbora Livarja
Kolektor Etra na Finskem, kjer gradijo novo jedrsko elektrarno, podpisala 20-milijonsko pogodbo Kolektor Etra na Finskem, kjer gradijo novo jedrsko elektrarno, podpisala 20-milijonsko pogodbo Peter Novak iz Kolektorja Etre je podpisal največjo pogodbo v zgodovini tovarne, in to pri svojih najbolj zahtevnih izdelkih, 400-kilovoltnih transformatorjih
Gertrud Rantzen: Izvozniki bi morali biti čim manj odvisni od enega vira Gertrud Rantzen: Izvozniki bi morali biti čim manj odvisni od enega vira Kako na zadnje poslabšanje razmer v nemškem gospodarstvu gledajo pri Slovensko-nemški gospodarski zbornici in kaj svetujejo slovenskim izvoznikom, pojasnjuje predsednica zbornice Gertrud Rantzen.

Kmetijstvo skriva največji neizkoriščeni potencial

Čas branja: 6 min
29.04.2015  22:30
Tako je prepričan Stanko Popović, lastnik srbskega Elixirja, ki vsako leto nezadržno povečuje izvoz

Obveščaj me o novih člankih:  

Srbska skupina Elixir je med krizo vlagala, ne varčevala. Kateri so potenciali srbskega agrobiznisa in kateri bi bili nepopulistični, ampak resnično potrebni ukrepi države, nujni za razvoj kmetijstva in izkoriščanje vseh njegovih možnosti, ter kako jim uspeva povečevati izvoz na tretje trge, med drugim pojasnjuje lastnik podjetja Stanko Popović.

popovic-stanko-xx.1430331070.jpg.n.600px.jpg
Združitev gradbenikov v konzorcij za pridobitev večjega posla v tujini je odlična rešitev. Tudi izvoz določenega blaga, kjer je treba zagotoviti zahtevane količine, je dobra priložnost za povezovanje, a to ni univerzalen recept in ni bilo vsako povezovanje doslej uspešno Stanko Popović, lastnik srbskega Elixirja

100 odstotkov zamrznjenega sadja Elixir izvozi.

85 odstotkov celotne proizvodnje gre v izvoz.

700 in več je zaposlenih v skupini.

60 milijonov evrov znašajo naložbe v zadnjih treh letih.

Letos je članica srbske skupine Elixir, Elixir Prahovo, začela proizvodnjo monokalcijevega fosfata. Gre za izdelek, ki so ga domači pridelovalci uvažali vrsto let, saj ga v Srbiji niso izdelovali. Pomembno je spomniti, da njegove proizvodnje nimajo države, kot so Nemčija, Poljska in Danska. Elixirjevi inženirji so razvili tehnologijo izdelave tega ključnega dodatka v prehrani vseh živali. Letos ga bodo proizvedli 50 tisoč ton, že prihodnje leto pa sto tisoč ton - to je količina, ki lahko v celoti zadovolji potrebe domačega trga. Ta porabi 15 tisoč ton, preostanek bodo izvozili.

Sicer že izvažate. Kam?

Tako je, velike količine gredo v Italijo, Nemčijo, Švico, na Slovaško, v Grčijo, načrtujemo pa tudi izvoz v Južno Ameriko in severno Afriko.

V državah regije, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Madžarska in Romunija, ni proizvodnje monokalcijevega fosfata, ampak so ga uvažali iz Rusije, Litve in Tunizije, zdaj tudi mi tja izvažamo precejšnje količine. Skupno je 85 odstotkov naše proizvodnje namenjene izvozu.

To ni edini vaš izdelek na tujih trgih. Kar sto odstotkov zamrznjenega sadja iz tovarne Elixir Food in 60 odstotkov mineralnih gnojil iz tovarne v Šabcu zapusti Srbijo. Koliko od celotnega izvoza gre v države nekdanje Jugoslavije?

Pomemben del izvoza gre v regijo oziroma vse države nekdanje Jugoslavije, še posebej gnojilo iz Elixir Zorke in monokalcijev fosfat iz tovarne v Prahovem.

Največ sadja izvozimo v Nemčijo, Francijo in Skandinavijo. Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina ne porabijo veliko malin, prav tako ne Srbija, saj nimamo navade uživanja tega sadja. Izvažamo ga v Evropo, ZDA in Avstralijo, in kot ste dejali, gre na tuje trge celotna proizvodnja.

Kakšen je vaš recept, da vam iz leta v leto uspeva povečevati izvoz na tretje trge?

Samo v zadnjih treh letih smo v tovarno Elixir Zorka vložili več kot 38 milijonov evrov in vsako leto bomo del dobička vlagali naprej. Da bi bil izdelek konkurenčen ne le v Srbiji, ampak tudi v svetu, so potrebna nenehna vlaganja v nove tehnologije, opremo, širitev palete izdelkov, spremljanje inovacij in tudi dolgoročna strategija razvoja družbe.

Ste si sredstva za naložbe sposodili ali ste eden tistih podjetnikov, ki trdijo, da so obresti v Srbiji oderuške?

V Srbiji je veliko neizterljivih posojil in banke imajo svoje obveznosti rezervacij, zato so obrestne mere v Srbiji nekoliko višje kot drugje v Evropi. Vendar so v Srbiji tudi dobra podjetja, ki plačujejo 2,5-odstotne ali nižje obrestne mere.

Lokalno gospodarstvo pa se boji ravno EU in velikega trga, strah jih je, da bo ob vstopu na ta trg in odpravi carinskih ovir, ki ščitijo domače blago, ter ob prihodu multinacionalnih družb veliko podjetij propadlo.

Vse naše družbe so že v EU in tukaj ne vidimo težav, saj že delamo po vseh standardih z vso najnovejšo tehnologijo in opremo. Če ne sledite inovacijam in ne vlagate v nove tehnologije in smernice, vas konkurenca gotovo prehiti.

Bi ena od rešitev za dvig konkurenčnosti lahko bilo združevanje regijskih poslovnežev in ustvarjanje svojevrstnih zavezništev med družbami?

To je odvisno od posameznega primera. Združitev gradbenikov, ki ustvarijo konzorcij, da bi se potegovali za večje posle v tujini, je odlična rešitev. Tudi izvoz nekega blaga, kjer je treba izpolniti zahteve po določeni količini, je dobra priložnost za povezovanje podjetij iz regije, saj si udeleženci znižajo prevozne stroške in dosežejo zahtevani obseg dobav. Ta možnost sodelovanja je še lažja zaradi bližine, podobne kulture in jezika. Vendar to ni univerzalni recept in ni bilo vsako povezovanje doslej uspešno.

Srbija izvozi več kot 20 odstotkov kmetijske proizvodnje, predvsem surovih pridelkov. Ali ne bi bili bolj konkurenčni, če bi izvažali izdelke v višjih fazah predelave, ki so seveda tudi dražji?

Načeloma je tako, a za višje faze obdelave je potrebnih več vlaganj, predvsem na trg. Prav tako morajo kmetje imeti podporo države, ki jih bo usmerila in jim omogočila, da se osredotočijo, ter zagotovila varen plasma določenih izdelkov. Zdaj ceno narekuje trg in pogosto se je dogajalo, da je bilo bolj donosno prodati surovo koruzo kot pa jo uporabiti za krmo za prašiče, te pa prodati mesni industriji.

Naj navedem nedaven primer: izvažali smo prašiče v Rusijo po ceni 1,6 evra za kilogram, potem pa je največji proizvajalec prašičev na svetu, Kitajska, začel sproščati zaloge po nižji ceni. Naši prašiči so postali nekonkurenčni in cena je upadla na evro.

Ne gre torej na slepo in brez načrta vztrajati pri neki proizvodnji. Ponavljam, treba se je lotiti več faz predelave, saj to angažira sekundarno industrijo in zaposluje ljudi, a država mora določiti dolgoročno strategijo za vsako vejo industrije, tako tudi za kmetijstvo.

Kaj to pomeni? Da se zavzemate za poseganje države?

Da in ne. Govorim o politiki subvencij, ki jo izvajajo največja svetovna gospodarstva, kot so EU in ZDA.

Vendar tudi srbski kmetje prejemajo subvencije...

Prejemajo, ampak so te prenizke, kar je po eni strani seveda razumljivo, saj država nima veliko denarja. To, kar je pomembno pri politiki subvencij, je doslednost. Dogajalo se je, da je država spodbujala določeno proizvodnjo, kmetje so najeli posojila pri bankah, prišlo je do hiperprodukcije in kmetje so končali v dolgovih in brez dela.

Kaj je rešitev?

Kmetijstvo je zares odlična priložnost za Srbijo, saj skriva velik potencial, ki bo ostal neizkoriščen, dokler ne bo resne, dolgoročne strategije razvoja. Pri nas se strategija sprejema od mandata do mandata, vsaka vlada se bojuje, da bi izpeljala svojo reformo in začela vse znova. Potreben je splošen nacionalni konsenz, ki bi ga podprli pridelovalci, predelovalci, strokovnjaki in država in katerega dolgoročni cilj bi bil razvoj kmetijstva. In da se potem temu cilju približujemo korak za korakom, saj v gospodarstvu in tudi kmetijstvu ni takojšnjih rezultatov niti jih ni treba pričakovati.

Največ pozornosti, ko gre za potencial srbskega kmetijstva, so pritegnile maline. Ena od podružnic skupine Elixir Food se ukvarja s pridelavo in predelavo zamrznjenega sadja, zato nas zanima, ali je Evropa resnično tako lačna srbskih malin, kot je to pogosto predstavljeno.

Maline so naša blagovna znamka in jih ni težko prodati, vendar je povpraševanje omejeno glede na porabo in s konkurenco. Poljska danes proizvede več malin kot mi. Pridelajo 100 do 120 tisoč ton na leto, mi pa med 80 in 100 tisoč ton. Čile denimo pridela med 25 in 40 tisoč ton malin na leto, a obe državi tako kot Srbija večinoma izvažata sveže ali zamrznjene maline. Pogosto slišimo, da nam maline prinesejo letni prihodek v višini 200 milijonov evrov, za dvig proizvodnje pa bi potrebovali milijardo evrov. Resnica pa je, da tudi če bi povečali proizvodnjo, teh količin ne bi mogli prodati, saj je povpraševanje omejeno in raste zelo počasi.

Kaj mislite s tem?

Ni eksplozivne rasti povpraševanja, da bi lahko prodali precej več.

Kakšno je trenutno stanje? Prihaja poletje in pričakovati je nove proteste pridelovalcev malin, ki se že leta pritožujejo nad odkupnimi cenami, proč mečejo maline, zahtevajo od države, naj posreduje med njimi in hladilnicami. Res plačujete tako malo, kot trdijo malinarji?

Povezani smo z vsem svetom, nimamo prepovedi uvoza ali izvoza malin, da bi na ceno vplival posamezen trg. Naj spomnim, da je cena koruze v zadnjih petih do šestih letih skočila s 60 na 250 evrov za tono na svetovnih borzah, cena soje pa celo z 250 na 600 evrov za tono. Enako je z malinami. Ceno določata ponudba in povpraševanje.

Pogosto malinarji in hladilničarji ne razumejo težav drug drugega, pa ne bi smelo biti tako. Odvisni smo drug od drugega in najpomembneje je, da v dialogu in v realnih razmerah na trgu razumemo težave ter možnosti obeh strani, nato pa poiščemo rešitev, ki vsaj deloma zadovolji oboje.

Hladilnice v Srbiji plačajo več za maline kot tiste na Poljskem in v Čilu, ker so naše maline bolj kakovostne. To tudi pomeni, da je konkurenca že v cenovni prednosti in mi ne more plačati več od tržne cene. Lahko plačamo pet do deset odstotkov več kot recimo Poljaki, saj za več kot toliko dražje ne bomo imeli komu prodati.

Kaj lahko pričakujemo v tem letu?

Letos bo odkupna cena višja kot lani zaradi zelo majhnih svetovnih zalog v tem trenutku, saj pridelek v Čilu že drugo leto zapored ni dober. Cena prvorazrednih malin vrste roland je od julija 2014 do aprila letos poskočila z 2,3 na 3,5 evra.

Prva trgatev se v Srbiji že začenja in odkupovati bomo začeli po tej višji ceni. Medtem lahko Poljaki zbijejo ceno, ko pride njihov pridelek, dodatna težava pa je, da maline odkupimo naenkrat, prodajamo pa jih skozi vse leto. Zato bodo morali biti hladilničarji pametni, da ne bi izgubili denarja.

Nove naložbe, vredne sedem milijonov evrov

Načrti na ravni celotne skupine Elixir so do konca leta naložbe v energetsko učinkovitost ter širitev zmogljivosti objektov in njihov maksimalni izkoristek. Načrtujemo tudi proizvodnjo novih izdelkov, kot sta kalijev sulfat in tehnični monoamonijev fosfat-kristal. Celotna naložba bo znašala okoli sedem milijonov evrov.

Jelena Aleksić je novinarka srbskega tednika Novi magazin.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Kolektor Etra na Finskem, kjer gradijo novo jedrsko elektrarno, podpisala 20-milijonsko pogodbo 9

Peter Novak iz Kolektorja Etre je podpisal največjo pogodbo v zgodovini tovarne, in to pri svojih najbolj zahtevnih izdelkih,...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Ne prodajajo več zgolj 600 hotelskih sob, ampak štiri različne hotelske koncepte 2

S prenovo blagovne znamke so se v ljubljanskih Hotelih Union letos lotili razvoja identitete vsakega od svojih štirih hotelov

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako se Livar z zapolnjenimi proizvodnimi zmogljivostmi prestrukturira in kakšni so načrti novega vodstva 5

Intervju z Rokom Rozmanom, glavnim izvršnim direktorjem in članom upravnega odbora Livarja

IZVOZNIKI
Novice
Novice Pozornost pri Avstriji in Nemčiji ni odveč, pri treh državah pa še posebej

Na kaj je treba biti pozoren pri poslovanju z Nemčijo in Avstrijo ter kje vse narašča število stečajev in zakaj? O tem bo govoril...

IZVOZNIKI
Novice
Novice »Pametne karoserije bodo krojile avtomobilsko industrijo v prihodnjih desetletjih« 1

Kratek intervju iz britanske izdaje revije Slovenija vas vabi! z Markom Gorjupom, direktorjem TPV Group, ki bo izšla septembra

IZVOZNIKI
Novice
Novice Fructalov pozitivni vpliv na okolje priznavajo tako kolesarji kot svetovna združenja

Podjetje Fructal skupaj s kolesarskim društvom Črn trn iz Ajdovščine skrbi za razvoj kolesarske kulture in nov sodoben kolesarski park...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Vivapen z inovativnimi pisali osvaja britanski trg

Kratek intervju iz britanske izdaje revije Slovenija vas vabi! s Petro Melanšek, direktorico podjetja Vivapen, ki bo izšla septembra