• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika

(intervju) Zmagovalec slovenskega izvoza Euro Plus bo v svoji niši čez pet let prvi na svetu

Čas branja: 12 min
05.07.2015  22:30
Izvršni direktor Euro Plusa Matej Košmrlj o razvoju podjetja in skupine NiceLabel, rasti prodaje, osredotočenosti na kupce in ciljih

Šenčurski Euro Plus, ki je krovno podjetje skupine NiceLabel, je prejšnji teden na Konferenci slovenskih izvoznikov, ki jo je v Ljubljani drugič zapored organizirala Poslovna akademija Časnika Finance, prejel nagrado zmagovalec slovenskega izvoza.

Euro Plus je strokovno komisijo prepričal s svojimi izvoznimi dosežki in ambicioznimi načrti za naprej (več v okvirju). Med finalisti za nagrado so bili še Interblock, Količevo Karton, RLS in Swarco Lea.

kosmrlj-matej-028-jm.1435929397.jpg.o.600px.jpg
Včasih smo se hvalili, kaj vse delamo in kaj vse znamo, zdaj se prilagajmo kupcu. Zdaj prepoznamo težave strank in partnerje izobražujemo o njih.

Matej Košmrlj, izvršni direktor Euro Plusa, prejemnika nagrade zmagovalec slovenskega izvoza.

Glavni izvozni izdelek Euro Plusa, ki ga je pred več kot 20 leti ustanovil matematik Zvone Duplančič, pred tem zaposlen v Iskri Delti, so programski paketi NiceLabel. Z izvršnim direktorjem Matejem Košmrljem, ki se je podjetju kot študent pridružil že leta 1995, smo se pogovarjali o tem, kako je Euro Plus postal eno vodilnih svetovnih podjetij na področju programske opreme za profesionalno oblikovanje in tiskanje etiket s črtno kodo in RFID ter ciljih podjetja za naprej.

Euro Plus je prvi prejemnik nagrade zmagovalec slovenskega izvoza. Kaj vam pomeni nagrada?

Čast in priznanje za dolgoletni trud celotne ekipe. Zame osebno pa je to tudi majhno presenečenje, glede na to, da nismo veliki kot denimo Akrapovič.

Kaj pa za vašo ekipo?

Sicer še ne vedo (pogovarjali smo se pred razglasitvijo, op. a.), a mislim, da bo to tudi zanje veliko priznanje in dobra novica.

Do zdaj se v Sloveniji nismo izpostavljali, saj 98 odstotkov prihodkov ustvarimo v tujini. Tu tudi nimamo veliko potenciala za rast in pridobivanje novih strank, zato se osredotočamo na tujino.

Je pa tudi z vidika zaposlenih dobro, da je njihovo podjetje znano tudi v domači državi. Da jih ljudje, ko povedo, kje delajo, ne sprašujejo, kaj je Euro Plus ali NiceLabel.

Kakšno je v vaši ekipi razmerje med slovenskimi in tujimi zaposlenimi?

Imamo približno dve tretjini domačih in tretjino tujih kadrov. Delež tujih raste, čeprav smo letos tudi v Sloveniji zaposlili devet novih sodelavcev, predvsem tehnični kader, v podpori in prodaji. Razvoj je v Sloveniji in ga tu ohranjamo. Razvojniki in tehniki pomenijo dobro tretjino zaposlenih.

Po svetu imamo lokalno prodajo in podporo ter tehnične ekipe, ki prilagajajo naše izdelke. Osnovni izdelek je narejen tukaj, oni pa ga prilagodijo. V Nemčiji imamo deset zaposlenih, v Ameriki 12, tam trenutno tudi največ zaposlujemo. V Aziji imamo štiri zaposlene, kar je premalo, tam sploh še nimamo prodaje. Zdaj gradimo ekipo.

Vodstvena ekipa je zelo mednarodna, a diha skupaj in deli informacije. Šef trženja je Škot, šef evropske prodaje Anglež. To so ljudje, ki so prej delali pri proizvajalcih in imajo po 30 let izkušenj v panogi.

Kako pridobivate kadre? Je to težava?

Letos smo v Sloveniji kar nekaj zaposlovali, in ker nismo tako prepoznavni, je z določenimi profili kar težava. A smo jih na koncu dobili in smo z njimi zelo zadovoljni.

Je pa tako, da ne pričakujemo specialistov, saj vemo, da smo svetovna niša. Iščemo programerje in produktne vodje, ki jih nato sami izobrazimo.

Ste zaželen delodajalec?

Kot rečeno, v Sloveniji nismo prav prepoznavni. A ko zaposleni enkrat pridejo k nam, tu tudi ostanejo. Fluktuacija je skoraj nična.

Kaj pa v svetu?

Za kadre iz panoge in prodajnike smo precej zanimivi. Samo v zadnjem mesecu so s ponudbami za delo do nas prišli trije.

kosmrlj-matej-018-jm.1436189010.jpg.s.600px.jpg
Vodstvena ekipa je zelo mednarodna - šef trženja je Škot, šef evropske prodaje Anglež -, a diha skupaj in deli informacije.

Matej Košmrlj, izvršni direktor Euro Plusa, prejemnika nagrade zmagovalec slovenskega izvoza.

Skupina NiceLabel svoje programske rešitve prodaja trem skupinam kupcev. Katerim?

Prvi segment so proizvajalci profesionalnih tiskalnikov, ki jim prodajamo gonilnike, denimo Sato, Zebra, Avery. S temi ustvarimo majhen del prihodkov, a so za nas pomembni zaradi strateških razlogov, gradnje prepoznavnosti in dostopa do njihove partnerske mreže.

Druga skupina je partnerska mreža, ki šteje več kot tisoč podjetij in pomeni našo glavno pot na trg.

V Sloveniji je bil naš prvi partner Špica International. Take partnerje, ponudnike rešitev označevanja, imamo tudi po svetu. Ti vzamejo tiskalnike, čitalnike črtnih kod, našo programsko podporo, grejo do končnih strank in zanje naredijo rešitev. Tu ustvarimo glavnino svojih prihodkov.

Tretji, hitro rastoči segment pa je programska oprema za večje kupce, ki zahtevajo bolj kompleksne rešitve in prilagoditve. Tu vsaka stranka prinese veliko več denarja: če prek partnerske mreže prodajamo izdelke od 500 do dva ali tri tisoč evrov, so tu cene po nekaj deset tisoč evrov ali tudi več. Med našimi strankami iz Slovenije je Krka, ki zdaj preizkuša rešitev, pridobili smo tudi farmacevtsko podjetje Abbott. Velike stranke z velikimi posli so eno od gonil naše rasti v zadnjih dveh letih.

Podjetje je sicer vsa leta povečevalo prihodke, a skok prodaje je prinesla reorganizacija. Kako ste jo izpeljali?

Vse se je začelo leta 2007, ko so nas neodvisni ocenjevalci v ZDA razglasili za najboljšega ponudnika v naši panogi. Ta naziv smo obdržali šest zaporednih let. Vprašali smo se, kako smo lahko najboljši proizvajalec, kako je mogoče, da naš program za oblikovanje etiket ocenijo kot najboljši, naša prodaja pa pomeni tretjino prodaje naših tekmecev.

Jasno nam je postalo, da ni dovolj, da imaš najboljši izdelek na trgu. Morali smo okrepiti trženje in prodajo ter postati ena ekipa. Prej je bil boj med internimi ekipami namesto boja na trgu.

Imeli smo denimo podjetje v Milwakueeju v ZDA, ki smo ga sprva ustanovili z namenom, da postane naš ekskluzivni distributer. A začelo je delati z drugimi ponudniki, ne pa tega, kar smo želeli, ni imelo fokusa. Takrat smo izgubili prodajni nadzor in se zelo trdo naučili, kako je ta pomemben. Pozneje smo celo izstopili iz lastništva podjetja, nato pa leta 2013, po letu pogovorov in pravnih zapletov, podjetje kupili.

S sicer drugim direktorjem, a skoraj enako ekipo in enakim številom ljudi po letih stagnacije zdaj dosega tudi 50-odstotne rasti.

Koliko ste za podjetje Niceware, zdaj NiceLabel Americas, odšteli?

Tega ne morem povedati. Je bil pa velik finančni zalogaj.

Ste s tem nakupom pridobili nova znanja in svoja prenesli tja?

Predvsem smo dobili dostop do trga. Naša slabost je bila, da stranke za nas niso vedele, saj nismo imeli ekipe, ki bi trkala na vrata in ponujala naš izdelek. Zdaj dobivamo odzive kupcev in se od njih učimo.

To je torej razlog, da ste lani v matičnem podjetju povečali prihodke za 29, v skupini pa za 35 odstotkov?

Tako je. Naša prodaja sicer raste že od začetka, a prej je bilo to do deset odstotkov, od leta 2013, ko smo naredili preskok, pa po četrtletjih rastemo tudi po 50 odstotkov.

Leta 2012 smo izvedli tudi brainstorming, nekakšen strateški razmislek. Saj smo rasli, a videli smo, da vseeno zaostajamo za konkurenco in da tako ne bo šlo, zato smo začeli delati na različnih segmentih.

Sicer težko rečem, da je rast le posledica enega dejavnika. Zdaj se kažejo rezultati tega, kar smo začeli leta 2012. S tem, da vsega še nismo vpeljali, zato računamo na nadaljnjo rast.

Takrat smo denimo k svojim rešitvam dodali še »superligo«, segment rešitev za večja podjetja. Prej smo vedeli, da znamo to narediti, a nismo znali s temi rešitvami do strank, zato te od nas preprosto niso kupovale kompleksnejših rešitev. Zdaj na obeh področjih - množične rešitve in rešitve za večja podjetja - rastemo.

Kdo so vaši tekmeci?

Naš trg se je v zadnjih letih precej spremenil. Pred petimi leti smo bili v našem segmentu množičnih rešitev trije večji igralci, poleg nas še dve ameriški podjetji - Teklynx in Seagull Scientific, in veliko manjših. Na trgu rešitev za velika podjetja je bil le eden večji, in sicer ameriški Loftware. Mi smo bili številka tri v našem segmentu in si postavili cilj postati številka ena. A nato smo se vsi trije igralci podali še na področje rešitev za velika podjetja, tako da je to zdaj en trg s štirimi večjimi igralci. Mi smo številka štiri, a z največjo rastjo, po naši oceni.

Zakaj se kupci odločijo za vaše rešitve, ne od drugih ponudnikov?

Kakovost je pomembna, a kot rečeno, ni dovolj. Pri končnih kupcih verjetno prevlada to, da se ne usmerjamo le na končni dizajn nalepk, temveč na postopek tiskanja. Želimo ga poenostaviti, povečati zanesljivost in zmanjšati število napak. Tu ponujamo rešitve, ki jih konkurenca ne. Poleg tega razmišljamo, kdo bo napravo uporabljal. Tisti, ki nalepke oblikuje, jih ponavadi ne tiska. Za tistega, ki tiska, običajno je to delavec v skladišču, mora biti vmesnik preprost, da ga lahko enostavno in hitro uporablja. Pri našem sistemu delavec v ozadju lahko popravlja obliko ali vsebino nalepke, pa tisti, ki jo tiska, tega sploh ne ve.

Naša težava do pred nekaj leti je bila, da kupec z našimi prednostmi ni bil seznanjen. Tu smo v zadnjih letih naredili preskok. Končne kupce smo začeli izobraževati o priložnostih za poenostavitev in povečanje produktivnosti. Partnerjem pa v posebnem programu pomagamo prodajati. Imeli smo namreč ogromno partnerjev, ki niso bili sposobni tehnično prilagoditi našega izdelka za potrebe določenega kupca. Zdaj smo jih prepričali, da se pri zahtevnih rešitvah vrnejo k nam in poiščemo rešitev. Skupaj gremo do kupca.

Pri večjih podjetjih pa uspevamo, ker jim pomagamo poenostaviti poslovanje. Tu rastemo tudi zaradi zavedanja podjetij, ki želijo povečati preglednost poslovanja in zato iščejo rešitve, ki jim to omogočajo. Prizadevajo si za enotno centralizirano rešitev za več lokacij. Seveda pa tudi tukaj naše rešitve prinesejo večjo zanesljivost in manj napak.

V vaši partnerski mreži je okrog tisoč distributerjev, ki imajo v ponudbi različne izdelke, ne le vaših. Kako dosežete, da kupcem ponujajo prav vaše programske rešitve?

Res je, gre za podjetja, ki ponujajo različne izdelke. Naš vodja prodaje za severne trge rad pravi takole: mi smo v torbi in naša naloga je, da pridemo na vrh te torbe, da torej dosežemo, da v množici ponudnikov distributer izbere prav nas oziroma našo rešitev.

Kako jih razumeti, kako pridobiti njihovo zaupanje?

Imamo okrog tisoč partnerjev, polovica jih proda kakšen programski paket na leto, približno 20 odstotkov pa je res močnih. A za nas je prav vsak od partnerjev zelo pomemben, zato pri vseh poskušamo doseči, da nam dajejo povratne informacije o strankah. Bili so naši prodajalci, zdaj jih poskušamo izkoristiti še za naše trženje.

Regionalni vodja prodaje je denimo naš nekdanji partner. Ta je strankam prodajal prilagojene rešitve, včasih tudi pod svojo blagovno znamko, ne le standardne škatle s police, ki jih lahko vsak kupi tudi na internetu. Taka prodaja za partnerja pomeni več prihodka od storitev, za nas licenčnino. Seveda pa tako partner proda tudi sebe - take rešitve stranka ne more kupiti na internetu. Veliko partnerjev na koncu služi na etiketah, torej potrošnem materialu. Take partnerje danes poskušamo tudi pripeljati v našo ekipo, ker razumejo miselnost posla.

Imamo tudi poseben partnerski program, v katerem povezujemo partnerjevo spletno stran z našo. Če pride stranka na stran Špice International in od tod k nam, damo Špici International provizijo, če stranka kupi program na naši spletni strani. Hkrati obvestimo partnerja, da se morda splača stranko poklicati. Tudi pozneje, če stranka kupi kaj od nas, dobi partner svoj delež. Naša spletna stran ima okrog 60 tisoč obiskovalcev na mesec.

Včasih smo se hvalili, kaj vse delamo in kaj vse znamo, zdaj se prilagajmo kupcu. Zdaj prepoznamo težave strank in partnerje izobražujemo o njih. Povemo jim denimo, kateri so novi predpisi, partnerje izobrazimo in jih pošljemo do strank, ki delajo v panogi, ki jo regulativa zadeva.

kosmrlj-matej-012-jm.1436189392.jpg.o.240px.jpg
Zdaj se kažejo rezultati tega, kar smo začeli leta 2012. S tem, da vsega še nismo vpeljali, zato računamo na nadaljnjo rast.

Matej Košmrlj, izvršni direktor Euro Plusa, prejemnika nagrade zmagovalec slovenskega izvoza.

Kdo pa so vaši sogovorniki oziroma kupci pri rešitvah za večja podjetja?

Različno. Tisti, ki v podjetju skrbijo za logistiko, kakovost, proizvodnjo. Naši izdelki se uporabljajo od proizvodnje in skladišč do bolnišnic, torej je zelo širok spekter. Nabavno odločitev navadno sprejmejo tehnični kadri ali odgovorni za kakovost.

Pa so večja podjetja že pred tem uporabljala vaše rešitve?

Ja, nekatera so lokalne, manjše rešitve že uporabljala. Niso pa imela strežniških in spletnih rešitev. Prej je bila to rešitev za eno lokacijo, zdaj rešujemo celo tovarno ali več lokacij naenkrat. Trend gre tudi v rešitve v oblaku.

Kot sem že dejal, je pred leti rešitve za večja podjetja ponujal le ameriški Loftware, zdaj smo se še tri podjetja usmerila v ta segment.

Kako poteka razvoj novih izdelkov?

Smo v fazi, ko končujemo novo generacijo izdelkov, ki jo na trg uvajamo že nekaj let. To pomeni, da smo celotno paleto izdelkov, vso programsko kodo napisali na novo. Sicer ideje za razvoj prihajajo od kupcev in seveda od naših razvojnikov.

Kako pogosto se uporabniki odločijo za vnovičen nakup programskih rešitev?

Premalo pogosto (smeh). Tako je pri programski opremi: če dela, dela. Eden od razlogov za zamenjavo je, če ponudnik operacijskega sistema izda novo različico in program ni več kompatibilen. Drugi se kaže pri večjih podjetjih: prej so imeli ločene sisteme, zdaj jih želijo povezati v pregleden in centraliziran sistem. Tretji razlog so pritiski regulative, denimo od lani veljavna evropska regulativa o označevanju alergenov.

Lani ste svoje programske rešitve prodali 13.890 novim kupcem. Imate vsako leto velik delež novih kupcev?

V segmentu standardnih rešitev imamo 13 tisoč kupcev programov oziroma rešitev naše blagovne znamke, med velikimi podjetji sto, in še nekaj tisoč kupcev, ki naše rešitve kupujejo pod blagovnimi znamkami proizvajalcev tiskalnikov.

A prihodki od stoterice velikih podjetij bodo recimo letos dosegli prihodke množičnega trga programskih rešitev. Tu je priložnost, tu mi izobražujemo stranke o novih rešitvah, ki jih še ne poznajo.

Tudi podatek o milijonu uporabnikov je impresiven. Je to zato, ker ste svoje rešitve ponujali tudi brezplačno?

Kar nekaj, približno polovica teh uporabnikov je osnovno rešitev dobila brezplačno.

Če pogledamo proizvodnjo gonilnikov, pa imajo naši proizvajalci tiskalnikov na desetine milijonov uporabnikov, tako da tam lahko govorimo o precej večjih številkah. Z vidika prodaje ta segment za nas nima večjega pomena, dobimo pa tu izkušnje z vsega sveta. Če gonilniki na Kitajskem ne bodo delali, bomo takoj izvedeli, saj ti proizvajalci prodajajo povsod.

Na katerih trgih najhitreje rastete?

Trenutno v ZDA, Nemčiji, Beneluksu dosegamo tudi 40-odstotne stopnje rasti.

Letos računamo tudi na Veliko Britanijo in Italijo, kjer zaradi dobre prodajne ekipe zaznavamo lepo rast. Letos bomo tam vsaj podvojili prodajo, a je bila osnova nizka. Cilj je precej višji.

Je Amerika za vas najpomembnejši trg?

Gotovo, saj pomeni 40 odstotkov svetovnega trga. Tam sicer danes ne prodamo največ, gotovo pa je trg najbolj obetaven.

Kakšni so letošnji načrti prodaje za skupino NiceLabel?

Za letos načrtujemo 30-odstotno rast. Lani smo načrtovali 20-odstotno, a je bila na koncu 30-odstotna.

Vaš cilj je postati številka ena med ponudniki označevanja. Kdaj vam bo to uspelo?

Če bo po načrtih, bomo prihodnje leto številka tri. Številka ena bi bili lahko do leta 2020.

Računate na organsko rast ali tudi kakšne povezave?

Verjamem, da nam lahko uspe brez povezav z drugimi podjetji, a povezovanje ostaja ena od možnosti tudi zaradi drugih razlogov - recimo širitve dejavnosti poslovanja.

Kako močno se boste morali za dosego cilja - postati številka ena na trgu - kadrovsko okrepiti?

Letos nas bo nekaj več kot 90, kmalu bomo presegli število sto zaposlenih. A za podvojitev prodaje ne potrebujemo dvojne ekipe, saj se drugače od večine IT-podjetij v Sloveniji ne ukvarjamo s projekti, temveč imamo izdelke.

Potrebovali bomo več prodajnikov in tehnikov, a to je morda 30 ali 40 ljudi. Zdaj imamo bazo, tehnologijo, ter gradimo na trženju in prodaji. Izkoriščamo sinergije vseh segmentov. Naš glavni prihodek pomeni partnerska mreža, kjer imamo množično bazo, raste pa delež večjih podjetij, kjer ustvarjamo večje dobičke.

Ti zadnji so mamljivi, a v času recesije večja podjetja režejo stroške in ne kupujejo novih rešitev, takrat prav pride množična baza. To se je nam zgodilo leta 2009. Treba je vzdrževati ravnotežje.

Vaš trg je že zdaj zelo skoncentriran. Kakšen bo čez deset let?

Mislim, da bo skoncentriran še bolj. Pred petimi leti smo bili na množičnem trgu trije večji in veliko malih ponudnikov, na trgu programskih rešitev za podjetja je bil en velik ponudnik, razvija pa se še tretji trg direktnega označevanja, denimo laserski tiskalniki.

Zdaj se vse skupaj združuje. Mi v tem trenutku edini pokrivamo vse tri trge, saj tudi stranke želijo enega ponudnika za vse tri rešitve. Največjo globalno rast pričakujem v segmentu večjih podjetij.

Za konec se vrnimo v Slovenijo. Kako vidite slovensko poslovno okolje?

Od poslovnega okolja v Sloveniji smo popolnoma izolirani, z izjemo nekaj partnerjev, ki tu prodajajo naše izdelke.

Mogoče si včasih želimo bolj kakovostnih trženjskih in prodajnih kadrov, a s temi imamo zadnje časa kar srečo.

Nas pa tepejo letalske povezave, čeprav smo samo pet minut od letališča. Naši ljudje iz Velike Britanije morajo denimo v nedeljo dopoldne na letališče, da so v ponedeljek dopoldne lahko pri nas na sestanku. Da ne govorim o strankah iz Skandinavije. Nujno potrebujemo več letalskih povezav. In seveda tudi cenejših. Nikjer ne moreš rasti, če te ni tam. Moraš iti naokrog.

Saj Adria Airways ali letališče bodo dejali, da letijo povsod, a težavi sta urnik poletov in lokacija letališč - za Angleža je pravi London samo Heathrow. To ni v redu in to nas tukaj najbolj boli.

Kaj pa kot gospodarstvenik pričakujete od države?

Nič kaj dosti. Naj nam dajo mir (smeh).

Država naj gradi infrastrukturo, skrbi za izobraževanje, mi bomo že delali posel. Dobro, nižjih davkov in manjše obdavčitve dela pa si tako ali tako vsi želimo.

INFO

Zakaj nagrada Euro Plusu

"Šenčursko podjetje Euro Plus, ki je del globalne skupine NiceLabel, z izvozom ustvari 98 odstotkov svojih prihodkov. Od tega približno 40 odstotkov v Severni Ameriki, okoli 35 odstotkov pa na zahodnoevropskih trgih.

Po nakupu ameriškega podjetja Niceware oziroma njihovega nekdanjega distributerja v letu 2013 (zdaj NiceLabel Americas) se prodaja na tem trgu po nekaj letih stagnacije močno krepi.

Lani je Euro Plus prihodke od prodaje povečal za 29 odstotkov, na 5,6 milijona evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je bila lani nekaj manj kot 75 tisoč evrov, kar je dvakratnik slovenskega povprečja ‒ tako kot tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega.

Skupina NiceLabel, ki jo poleg Euro Plusa sestavljajo še podružnice v Nemčiji, Združenih državah Amerike in na Kitajskem in ki skupaj zaposluje 82 ljudi, je prihodke od prodaje lani povečala kar za 35 odstotkov.

Programske rešitve NiceLabel v celoti razvijajo v Sloveniji, posle na svetovnem trgu pa pridobivajo tako s sedeža podjetja v Šenčurju kot prek svojih treh podružnic v Nemčiji, Združenih državah Amerike in na Kitajskem ter prek mreže več kot tisoč partnerskih podjetij po svetu, med katerimi je tudi več kot 30 proizvajalcev industrijskih tiskalnikov.

Te rešitve za oblikovanje in tiskanje etiket s črtno kodo - tako za ročno tiskanje kot avtomatizirano tiskanje v drugih aplikacijah ter za spletno tiskanje v oblaku - je doslej kupilo več kot 500.000 podjetij v več kot sto državah. Med večjimi podjetji jih med drugim uporabljajo Benetton, Volvo, Siemens, Nestlé, Unilever, General Electrics...

Podjetje Euro Plus si je postavilo za cilj postati ponudnik številka ena v svoji niši. Na poti do cilja mora prehiteti tri ameriške tekmece.

Našteti izvozni dosežki podjetja in ambiciozni načrti za naprej so strokovno komisijo prepričali, da nagrado zmagovalec slovenskega izvoza podeli prav podjetju Euro Plus.

Naj bo ta tudi spodbuda podjetju na poti do njegovega cilja ‒ postati številka ena na trgu," je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija za nagrado zmagovalec slovenskega izvoza v sestavi Mojmir Mrak, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani in akademski vodja projekta Izvozniki.si, Jana Benčina Henigman, članica uprave Unicredit banke, Sabina Petrov, odgovorna urednica portala Izvozniki.si, Jure Ugovšek, analitik Financ in Peter Frankl, direktor in urednik Časnika Finance.

Preberite tudi:

30.06.2015
01.07.2015

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Rast se upočasnjuje: Kaj se dogaja na sedmih ključnih izvoznih trgih za Slovenijo? 16

Gospodarstvo na območju z evrom je v tretjem četrtletju raslo najpočasneje v zadnjih štirih letih

IZVOZNIKI
Novice
Novice (Intervju) Domel nadgrajuje izdelke s storitvami, podatkovni centri družb Facebook in Google so možni kupci

Janez Rihtaršič, direktor razvoja družbe Domel, pojasnjuje, kam Domel usmerja svoj razvoj in zakaj so tako uspešni, da kar 40 odstotkov...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Štiri tveganja, ki jih za svetovno gospodarstvo vidi Mojmir Mrak

Finančni tokovi so bolje urejeni, vendar je manevrskega prostora za reševanje nove krize danes manj

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako v Atlantic Grupi gradijo novo kulturo in spreminjajo marketing 1

Intervju z Aleksandro Kregar Brus, direktorico korporativne strategije pri Atlantic Grupi