• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Steklarna Hrastnik na krilih odličnega rezultata predčasno v 24,6-milijonsko naložbo Steklarna Hrastnik na krilih odličnega rezultata predčasno v 24,6-milijonsko naložbo V prvem letošnjem polletju so dosegli 26,9-odstotno EBITDA maržo, zato bodo prihodnjo jesen postavili novo peč za steklenice za žgane pijače in parfumerijo
Kaj se zgodi, ko se vodstva slovenskih izvoznikov povežejo v skupnost Kaj se zgodi, ko se vodstva slovenskih izvoznikov povežejo v skupnost Konferenca slovenskih izvoznikov, ki bo 20. septembra na Brdu pri Kranju, je namenjena mreženju predstavnikov vodstev in vodij prodaje izvozno usmerjenih podjetij ter tistih, ki sodelujejo z njimi
Zasavci skočili v višji cenovni razred in zaposlili 70 ljudi Zasavci skočili v višji cenovni razred in zaposlili 70 ljudi Podjetje Herz je v Šmartnem pri Litiji končalo štirimilijonsko naložbo v novo proizvodno dvorano, s katero podvajajo zmogljivosti

Privatizacija je še vedno občutljiva tema

Čas branja: 2 min
10.07.2014  08:00  Dopolnjeno: 10.07.2014 14:43
EU od Hrvaške zahteva hitrejšo privatizacijo, tamkajšnji ekonomist pa pravi, da so pogledi nanjo podobni kot pri nas

Čeprav EU za prihodnje leto zahteva od Hrvaške nadaljevanje privatizacije, pa se ta utegne resneje (razen prodaje manjšinskih deležev) nadaljevati šele v letu 2016. Državna družba Hrvatska pošta (HP) bi sicer utegnila biti naslednje veliko državno podjetje, v katerega bo hrvaška vlada skušala privabiti privatni kapital. V vladnih krogih namreč po pisanju Jutarnjega lista razmišljajo o dokapitalizaciji HP. Do te bi prišlo naslednje leto, pri čemer bi novi lastnik imel največ četrtinski delež družbe. 

Tamkajšnja vlada ima namreč po opozorilu EU na voljo tri mesece za pripravo načrta privatizacije državnih podjetij. Medtem ko naj bi Bruselj želel natančen načrt privatizacije za prihodnje leto, pa se utegne zaplesti, saj bodo naši južni sosedi takrat imeli tako parlamentarne kot predsedniške volitve.

Medtem ko hrvaški vladi oziroma državnemu uradu za upravljanje državne lastnine na naša vprašanja včeraj ni uspelo odgovoriti in nam odgovore obljubljata za danes, smo imeli več sreče pri tamkajšnjih ekonomistih.

»Načrt bo pripravljen, vendar je malo verjetnosti, da se bodo kakšne večje privatizacijske zgodbe začele v predvolilnem letu,« opozarja gospodarski analitik Splitske banke Zdeslav Šantić. Drugačnega mnenja je hrvaški ekonomski analitik Guste Santini. »Ne pričakujem, da bo hrvaška vlada v predvolilnem letu zavirala privatizacijo,« meni. »Tako ali tako se o načrtih dogovarjajo v Bruslju in zato redko kaj vprašajo Zagreb,« dodaja.

»Evropska komisija nas ne more prisiliti«

»Evropska komisija ne more prisiliti Hrvaške, naj nekaj privatizira, če tega ne želi. Saj smo suverena država,« pravi profesor na zagrebški ekonomski fakulteti Drago Jakovčević.

»Na Hrvaškem je podobno kot v Sloveniji privatizacija še vedno občutljiva tema. Četudi je upravljanje podjetja v tuji lasti bolj transparentno in so večje možnosti za njegov razvoj, zlasti če pride tuji vlagatelj, ki ima možnost prenosa znanja iz izkušenj ter omogočiti pot na nove trge,« razlaga Šantić.

Razprodaja zaradi krpanja proračuna ni prava pot

»Privatizacijska politika, ki jo izvaja Hrvaška, ni smiselna. Poglejte, kje sta danes Ina in Pliva. Vsi ti sistemi, ki so bili privatizirani, so danes precej drugačni. Smisel privatizacije je izboljšati učinkovitost družbe in da ima vlagatelj nekaj od tega,« opozarja Santini. »Privatizacija je poslovna kombinacija kot vsaka druga. Kupujete, ko boste izboljšali svoj položaj, in prodajate v času, ko boste tega poslabšali. Hrvaška pa je zdaj v dramatični krizi. Hrvaška pravzaprav razprodaja, ne privatizira, kar ima zgolj fiskalni učinek. Država potrebuje denar, ker davčni prihodki ne zadovoljujejo proračunskih potreb. Tu nastopi zgodba o privatizaciji, da bi se preložila zgodba o reformah. Ko bo vse razprodano, kako bomo pa takrat nadaljevali?« se sprašuje Santini. Zavzema se, da se jasno določi cilj, pri čemer ne sme biti edini cilj pridobivanje sredstev. To ni prava pot,« dodaja.

Dobro je prodati predvsem manjšinske deleže

Šantić meni, da je privatizacija, sploh družb, v katerih ima država manjšinske deleže, dobra tako z makro- kot mikroekonomskega vidika, saj je finančni položaj države takšen, da nima možnosti vlagati v razvoj teh podjetij. Hkrati vidimo, da upravljavci javnih podjetij nimajo dovolj znanja in v konkurenci, ki jo je prinesla EU, ne bodo mogla obstati.

Po Šantićevem mnenju lahko najprej pričakujemo privatizacijske postopke v panogah prevozništva, energetike, komunalnih storitev, pa tudi v finančnem sektorju. »Za privatiziracijo je ostalo zelo malo dobičkonosnih družb, denimo Jadranski naftovod (JANAF), Hrvatska elektroprivreda (HEP) in Hrvatske šume,« še pravi Jakovčević.

Državna podjetja lani v nasprotju s predlanskim dobičkonosna

Hrvaška podjetja v državni lasti so lani skupaj ustvarila za 8,2 milijarde evrov prihodkov in 222 milijonov evrov dobička (1,7 milijarde kun), medtem ko so imela leto prej 145 milijonov evrov (1,1 milijarde kun) izgube, kaže pred dnevi izdano poročilo tamkajšnje finančne agencija Fine. K omenjenemu rezultatu so največ prispevali Hrvatska elektroprivreda – HEP (okoli 78 milijonov evrov dobička), Hrvatska radiotelevizija – HRT (okoli 5,6 milijona evrov) in Zagrebački holding (okoli štiri milijone evrov). V družbah v državni lasti je bilo lani zaposlenih dobrih 109 tisoč delavcev, kar je za tri desetinke odstotka manj kot leto prej. V državnih družbah na Hrvaškem sicer dela 13,1 odstotka vseh tamkajšnjih zaposlenih, 10,9 odstotka v mešanih in tri četrtine v družbah v zasebni lasti. Ti ustvarijo 73,8 odstotka vseh prihodkov podjetij na Hrvaškem, medtem ko jih državna zgolj desetino, še kažejo podatki hrvaške Fine.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše 13

Pri 34 letih ima podjetji, ki sta lani ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako Slovenci služimo s hrvaškim turističnim bumom

Izvoz na Hrvaško se povečuje tudi zaradi turizma v tej državi

IZVOZNIKI
Novice
Novice Zasavci skočili v višji cenovni razred in zaposlili 70 ljudi

Podjetje Herz je v Šmartnem pri Litiji končalo štirimilijonsko naložbo v novo proizvodno dvorano, s katero podvajajo zmogljivosti

IZVOZNIKI
Novice
Novice Sevničanom uspel veliki met: v Gruziji bodo opremljali šestzvezdični Marriott Luxury 11

Stilles prišel do največjega in najzahtevnejšega posla v zgodovini podjetja

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako v Ormož vabijo nove investitorje

V Podravju raste nova obrtna cona, za katero je pred začetkom gradnje zainteresiranih že več kot 15 podjetij, o prihodu v Ormož pa...

IZVOZNIKI
Novice
Novice SŽ-Železniško gradbeno podjetje do največjega posla na Hrvaškem

Družba SŽ-Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP) je na Reki podpisala 21,5 milijona evrov vredno pogodbo, v okviru katere bodo...