• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec  Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec Plače v proizvodnji bodo zvišali za 36 odstotkov; ker nočejo uravnilovke, bodo plače sicer zvišali v celotnem podjetju, lažje bi bilo, če bi država končno sprejela socialno oziroma razvojno kapico oziroma kako drugače razbremenila višje plače.
Bencinski focus proti dizelskemu – kako se izide večna dilema? Bencinski focus proti dizelskemu – kako se izide večna dilema? Vzporedno smo zapeljali dva najnovejša forda focusa s povsem različnima motorjema in ugotovili, da so razlike med dizlom in bencinarjem bolj simbolne; ali drugače: z nobenim ne boste zgrešili, le o svojih potrebah prej razmislite.
Cosylab vse močnejši pri prodaji programske opreme za zdravljenje raka Cosylab vse močnejši pri prodaji programske opreme za zdravljenje raka V tem visokotehnološkem podjetju, kjer zaposlujejo fizike, IT-strokovnjake in elektroinženirje, so v zadnjem letu število zaposlenih povečali za četrtino.

(intervju) Janez Novak: Staromoden sem. Ne vem, kdo bo hotel avtonomna vozila!

Čas branja: 10 min
30.06.2016  13:05
Janez Novak, RLS, zmagovalec slovenskega izvoza po izboru Financ: Nisem prepričan, da bodo avtonomna vozila res zanimiva. Vendar to ne pomeni, da nismo zraven pri razvoju senzorike
(intervju) Janez Novak: Staromoden sem. Ne vem, kdo bo hotel avtonomna vozila!
Janez Novak, RLS Merilna tehnika: Iščemo priložnosti za razvoj novih izdelkov na vseh področjih, tudi zunaj industrije. Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  

Družbo RLS Merilna tehnika, proizvajalca naprednih tipal pomika in zasuka, so ta teden pri portalu Financ Izvozniki.si razglasili za zmagovalca slovenskega izvoza. Komisijo so prepričali z rezultati, inovativnimi izdelki in svežim razmišljanjem. Janez Novak je družbo RLS (kratica za rotacijsko linearno senzoriko) ustanovil leta 1990, leta 2000 pa so v lastništvo s 50 odstotki vstopili britanski proizvajalci merilnih instrumentov Renishaw. Družba RLS je bila že lani na začetku leta v uredništvu Managerja izbrana za izzivalca leta 2015. In res, v poslovnem letu, ki so ga končali junija lani, so prihodke povečali za kar 57 odstotkov in začeli nov cikel zaposlovanja mladih inženirjev, tako da je zdaj skupaj v družbi že 115 zaposlenih. RLS je lani vstopil v obdobje krepkejše rasti, ki jo poganja prodaja novih vrst tipal. Ta so razvili že leta 2012 in so pomenila svetovno inovacijo. Gre za tipala rotacije aksim, ki jih vgrajujejo v robote in so še vedno njihov najpomembnejši izdelek. Prototipe tipal pomika linace pa preizkušajo nekateri proizvajalci naprav za upravljanje velikih gradbenih strojev in letal. Če jih bodo uvedli v proizvodnjo, se obeta nov velik skok prodaje, napoveduje Janez Novak, ki podrobnosti za zdaj še noče razkrivati. Z njim smo govorili o brexitu, tehnološkem razvoju, novih izumih in o tem, kako hoče spremeniti organizacijo podjetja, da bo čim bolj odporna proti tveganjem.

Obiskali smo ga v poslovni coni Komenda, kjer so v zadnjih štirih letih povsem napolnili novo poslovno stavbo in kupili zemljišče, da so pripravljeni na širitev. Ob poslovni stavbi na robu cone sta bajer in gozd, kjer hočejo narediti rekreativni park za zaposlene. O tem se zdaj pogajajo z občino.

Vaš polovični lastnik je britanska tehnološka družba Renishaw. Kako ste se počutili prejšnji petek zjutraj ob izidih referenduma?

To je bil hladen tuš. Vendar ne zaradi britanskih lastnikov, temveč zaradi splošnega slabšanja gospodarskih razmer. Brexit povzroča nemir na trgu, to je že opazno. Zgodovina se piše na novo. Sam nisem privrženec hitrih akcij in reakcij. Britanci so se že malo zamislili.

O tem sva govorila s sodirektorjem (RLS ima dva direktorja, drugi je Allen Christopher Roberts iz Renishawa). Pripravljeni smo na oba scenarija, tudi na brexit. Ugotavljamo, da pri poslu ne bi smeli imeti težav ne pri njih ne pri nas, bodo pa težave v Veliki Britaniji, ker bodo imeli tam ljudje brez dvoma manj funtov v žepu. Očitno pa je, da so želeli več svobode in neodvisnosti in so to izglasovali. Mi smo to že dali skozi.

So bili vaši partnerji pri Renishawu za brexit?

Vsi, s katerimi sem govoril, so bili za obstanek v EU. Renishaw ima del proizvodnje v Franciji, nekaj malega v Nemčiji, del pa tudi na Irskem in razvojni center na Škotskem. Vendar brexit ne pomeni, da se bodo domine kar podirale. Saj smo pametni in se znamo dogovarjati. Upam, da bo prišlo do pametnega dogovora med Britanijo in EU. Vendar to ni moje delo, o tem se pogovarjajo drugi.

Koliko prijavljenih patentov ima RLS?

Približno 15, nekatere sem prijavil tudi sam.

Kateri izmed vaših patentov je tržno najbolj zanimiv?

Umetnost je najti izdelek, ki ga ljudje zares potrebujejo in ki ga še ne dela nihče drug.

Gre za podrobnosti, ki se izkažejo za koristne na trgu. To sicer niso patenti za Nobelovo nagrado. Zanimiv pa je denimo senzor, ki ga uporabljajo proizvajalci robotov za zaznavanje pomika in rotacije. Ta izdelek ima dva ključna patenta, ki preprečujeta, da bi nas drugi tekmeci posnemali. Postaja vse bolj priljubljen, zato pričakujem, da nam bo tudi dolgoročno lepo prinašal denar.

Kako bi desetletnemu otroku razložili, kaj delate v RLS?

Naše izdelke imam pogosto kar s sabo - tako kot zdaj, ker smo bili pred kratkim na sejmu v Münchnu -, najlažje je, če jih kar pokažem. Naš glavni izdelek je aksim - to je obroč iz elastoferita, to je material, ki ga lahko namagnetimo. Ko obroč namagnetimo, na njem ustvarimo zapis, ki je podoben črtni kodi. Nad ta obroč namestimo senzor položaja, ki mora biti vedno enako oddaljen od obroča. V izdelku so tudi vezja, ki predelujejo informacije in jih pošiljajo naprej v razumljivem jeziku. Tak senzor namestimo v robotsko roko in s tem robotu omogočimo, da natančno ve, kje je. Zaradi tega se lahko hitro premika, ne da bi se med premikanjem ustavljal.

Ko ste razvijali ta dajalnik pomika in rotacije, ste že vedeli, da bo uporaben pri robotih?

Da, roboti so bili ciljni trg. Nismo pa pričakovali, da se bo ta trg tako razširil. Zdaj je prava poplava teh robotov in povpraševanje po naših izdelkih narašča. Razvili smo tudi nekaj bolj preprostih senzorjev. Kmalu bomo uredili demonstracijski center, v katerem bomo podjetjem iz regije predstavljali, na katerih področjih je mogoče uvesti robote in z njimi opravljati operacije, ki so naporne za ljudi.

Vaše dajalnike pomika in rotacije vgrajujejo tudi v namakalne naprave. Kateri kupci so vas do zdaj najbolj presenetili z novimi možnostmi uporabe?

Naši senzorji so denimo vgrajeni tudi v avtomatska padala na daljinsko upravljanje in v robote za odstranjevanje eksplozivnih naprav. Pri velikih namakalnih napravah pa ob pomoči naših senzorjev sistem natančno ve, katero območje je treba namakati in kaj je že zalito.

Veliko hodite po sejmih in spremljate patentne prijave. V katero smer bo šel razvoj na vašem področju? Bodo vaše naprave kdaj tako pomanjšane, da jih bomo imeli v vsadkih pod kožo?

Mislim, da ne. Moramo jasno razmejiti, do kod seže človek s svojim umom in telesom, in to pustiti - razen tam, kjer je to nujno zaradi bolezni in poškodb. Pri boleznih in poškodbah pa se naše naprave že uporab­ljajo. Dve podjetji sta denimo že uporabili senzorje v robotiziranem skeletu, ki so ga razvili za ljudi s poškodbami živčnega sistema ali pa brez noge. Naše naprave so že vgrajene v takšne proteze. Gre za eksoskeleton, ki ga poganjajo elektromotorčki in ljudem lajšajo hojo. Lahko pa delujejo kot učni pripomoček, da se ljudje spet naučijo hoditi. Sicer pa dvomim, da bo komisija za medicinsko etiko dovolila poseganje v človeško telo.

Vendar že zdaj imamo različne vsadke - verjetno bomo z njimi v prihodnje poskušali izboljševati naše sposobnosti.

Mislim, da moramo še veliko delati za to, da se izboljšujemo brez vsadkov. Možgane imamo precej slabo izrab­ljene in preveč dovolimo, da nam jih »perejo« - med drugim tudi razni mediji. Človek mora delati v smeri, da bo sposoben stvari razumeti in ukrepati s svojim umom, biti kritičen in se ne prepuščati vplivom.

rls-merilna-tehnika27-be.1467281542.jpg.n.960px.jpg
Foto: Aleš Beno

Leta 1989 ste zapustili službo v nekdanji Iskri in postali svobodni inovator. S prijateljem sta izdelala tipalo za merjenje mesnatosti toplih svinjskih polovic, ki sta ga prodajala klavnicam. Kako to, da ste zapustili živilsko industrijo?

Ah, saj področje sploh ni pomembno. Zdaj se ukvarjamo z nečim povsem novim, kar sploh ni povezano z industrijo. Še posebej nas zanima človeško zdravje. Mogoče iz tega ne bo nič, bomo videli. Pri nas imamo precej mladih in spodbujam jih k odprtemu razmišljanju. Iščemo priložnosti na vseh področjih. Prvo vprašanje, ki nas zanima, je, ali človek neki nov izdelek res potrebuje. To morda ni najbolj posrečeno vprašanje, ker pogosto prinesemo domov kak izdelek in se šele nato sprašujemo, ali ga res potrebujemo. Tudi ko gledamo oglase, se nam lahko zazdi, da nekaj res potrebujemo. Ne glede na to pa pri iskanju novih priložnosti res najprej poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali to ljudje potrebujemo in koliko smo za to pripravljeni plačati. Tretje vprašanje je, koliko časa in denarja moramo nameniti za to, da izdelek razvijemo do takšne ravni, da bo deloval zanesljivo. Takšnih nalog se lotevamo vsako leto. Veliko tega smo že predelali, vendar do zdaj še nismo nobene nove ideje zares zagrabili.

Kako pa bi se lotili projekta, če bi novo idejo zares zagrabili?

Nova ideja bi postala naš notranji projekt. To pomeni, da bi jasno opredelili poslovno priložnost, potrebe trga, intelektualno lastnino pri tem projektu in upravičenost naložbe. Do zdaj se je vedno izkazalo, da razvoj novih idej ni bil izvedljiv za znesek, ki bi ga bili ljudje pripravljeni plačati. Iščemo naprej, ves čas smo inovativni.

Ali to pomeni, da ste »ziheraš«?

Ne. Ti projekti bi bili še vedno zelo tvegani. Velika razlika pa je med tveganjem in norostjo. Projekti morajo biti tvegani, ne smejo pa biti nori.

Lastnik Renishawa, sir David McMurtry, je med drugim rekel, da Renishaw vedno kupi vsaj 51 odstotkov podjetja, pri vas pa imajo samo 50 odstotkov, ker imate tako močno osebnost, da o vsem odločate.

To me je malo presenetilo. Večinoma se o vsem pogovoriva in nimam občutka, da bi pri Renishawu zaradi tega kdaj trpeli.

Kaj pa se zgodi, če se vaši pogledi razhajajo?

Pogovorimo se in potem se strinjamo.

To pomeni, da se še niste sprli?

Mislim, da moramo še veliko delati za to, da se izboljšujemo brez vsadkov. Možgane imamo precej slabo izrabljene in preveč dovolimo, da nam jih »perejo«.

Ne. V 15 letih še ne. Najdemo rešitev, ki je prava za vse. V naše projekte so vključeni tudi zaposleni iz Renishawa po vsem svetu. Povezani smo lastniško, pa tudi pri operacijah na trgu. Njihovi prodajni inženirji imajo ves čas stik z našimi razvojniki in z našimi procesi. Danes sta pri nas na usposabljanju inženirja iz Indije in Nemčije. Šolamo jih, da razumejo naše izdelke in nam tako lažje odpirajo vrata do kupcev.

Ko gledamo od zunaj, je težko videti, kje so meje med Renishawom in RLS. Ko je Renishaw odpiral podjetje na ljubljanski elektrofakulteti, so bili na mizah vaši izdelki. Očitno ste prepleteni od razvoja naprej. Kako razmejite lastništvo patentov?

Če ugotovimo, da lahko patent prijavimo sami, pišemo prijave s patentnim pravnikom v Ljubljani. Največkrat pa to počnemo skupaj s patentno pisarno v Veliki Britaniji. Obveščamo jih tudi o naših načrtih, kaj bomo delali. Kadar sami poskrbimo za patentno zaščito, je lastnik patenta RLS. Če pa je patent zahteven, izkoristimo prednosti, ki jih ponuja Renishawova pisarna, in si lastništvo patenta delimo z Renishawom. Ta poskrbi za zaščito patenta po vsem svetu, brez stroškov RLS.

V zadnjih nekaj mesecih ste zaposlili približno 20 mladih inženirjev. Je težko najti prave kadre?

Pogosto jih štipendiramo ali pa jih povabimo na prakso in nato vidimo, kako so uspešni, kakšni so njihovi motivi in vizije. Pomembno je, da jih delo zanima in da se vklopijo v našo ekipo, sicer vse skupaj nima smisla.

Vam inženirji kdaj uidejo? Vam jih ukradejo?

Fluktuacija v podjetju je manj kot en odstotek. Dobre kadre znamo prepoznati, razvijati in obdržati. Ker je veliko priložnosti za strokovno in karierno rast, nimamo težav z uhajanjem.

Koliko tujcev je pri vas zaposlenih?

Prav pri nas jih ni. Vendar naše izdelke prodajajo tuji inženirji, ker prodajamo prek prodajnega omrežja Renishawa. Hkrati mi za Renishaw prodajamo izdelke v naši mreži na Balkanu.

Za koliko boste v novem poslovnem letu zrasli?

Ni še konec leta, pri nas končamo konec junija. Prihodkov bo približno ... Eh, ta promet ... No, ena kategorija to sicer je. Lani smo zrasli za 57 odstotkov, letos bo rast manjša.

Kadar hočemo z vami govoriti o finančnih kazalcih, se vam ti ne zdijo pomembni. Kaj pa se vam zdi pomembno pri poslu?

Pomembna je prava dodana vrednost. To je razmerje med stroški materiala in dela in ceno izdelka. Pomembno je, da nam ostane denar za nove ideje. Ko iščemo nove ideje, pa ne želimo delati nečesa, kar drugi že delajo. Recimo, računalniške miške. Bog ne daj! Treba je prepoznati nove potrebe. Nov izdelek moramo znati narediti inovativno in tako, da nas drugi ne morejo posnemati. To pomeni, da prijavimo patente. Če tega ne bi naredili, bi dali ves naš trud v javno dobro. To je sicer lepa poteza - tako je bilo pri Juretu Franku, izumitelju smuči carving. Kolikor vem, ga to ni ustavilo in še vedno inovira, naredil je zložljive smuči.

Kaj so torej pogoji za nov izdelek: da ga še nihče ne dela, da vas ne morejo kopirati - kaj še?

Jeseni bomo uredili demonstracijski center in podjetjem iz regije predstavljali, na katerih področjih je mogoče uvesti robote pri operacijah, ki so naporne za ljudi.

Prvi pogoj je, da je koristen za ljudi. Vendar je težko reči, da so to neposredno koristne stvari, ker naših izdelkov ne prodajamo v Intersparu in drugih trgovinah. Smo v dobaviteljski verigi tistih proizvajalcev - bodisi na področju avtomatizacije industrije, okoljskih tehnologij, medicinskih naprav bodisi v transportu - povsod, kjer je treba pomeriti lego.

Kje ste v transportu?

V letalih in vozilih, ki niso na cestah. Nismo kvalificirani za vozila na cestah. Avtoindustrija je trg, kjer ima kruh trdo skorjico. Treba se je pošteno potruditi, da si konkurenčen.

Kako je z letečimi preprogami - zadnjič ste napovedali, da jih boste razvijali.

To je še vedno želja. Mislim, da to ni neizvedljivo. Sam sebi jo sicer lahko hitro narediš - če denimo meditiraš (smeh). Ampak ne vem, ali bi to preneslo kriterij univerzalnosti (smeh).

Kako resno se ukvarjate s šamanstvom?

Ne ukvarjam se. Me pa zanima. Predvsem zato, ker mislim, da ima človeški um veliko neizkoriščenih potencialov.

Še vedno ste zelo vpeti v razvoj in v vse, kar podjetje dela - pravzaprav ste vi RLS. Se že kaj poigravate z nasledstvom?

Trenutno končujemo postavitev nove organizacije, ki bo optimalna za pričakovano rast podjetja v prihodnjih treh letih. Z rastjo se je organizacija ves čas prilagajala. Vendar večje podjetje potrebuje drugo logiko, zato spremembe. RLS sem jaz in so vsi zaposleni. Skupaj lahko ustvarjamo velike zgodbe. Z načrtovanjem nasledstva se ne poigravamo, je glavni del strategije razvoja, in sicer za vsa ključna delovna mesta v podjetju.

novak-janez06-be.1467281539.jpg.c.960px.jpg
Foto: Aleš Beno

Vaši kolegi, recimo sir David McMurtry, ustanovitelj Renishawa, je star 76 let, pa je še vedno vsak dan v službi in usmerja razvoj v Renishawu. Ali tudi vas to najbolj zanima?

Da, zanima me razvoj - vendar ne samo razvoj izdelkov, tudi razvoj organizacije.

Kaj želite spremeniti pri novi organizaciji?

Hočemo zmanjšati tveganje za podjetje. Podjetje mora biti povezano kot dobra mreža. Tudi če kakšen člen manjka, mora biti sposobno delovati. Jaz nisem podjetje, podjetje mora živeti tudi, če se jaz odločim za kaj drugega. Najverjetneje se ne bom, ampak vendarle ... Analiza tveganja je vedno pomemben del na ravni podjetja. Tega se ves čas zavedam - pa ne zato, ker bi bil »ziheraš«, ampak zato, ker je od odločitev vodstva podjetja ne nazadnje neposredno odvisno 115 zaposlenih v RLS. Ni fer, da kockam z usodo drugih. Odgovorno je narediti analizo tveganj in razmisliti tudi o škodljivih posledicah.

Kaj bo cilj nove organizacije?

Želim, da podjetje še raste. Izdelki morajo imeti visoko dodano vrednost, da bomo iz tega črpali nove ideje in rasli na področju, na katero se spoznamo. Najlepše je, če si tako dober, da se izdelki sami prodajajo, da te ljudje sami iščejo.

Se to vam dogaja zadnje čase?

Zadnje čase me pogosto iščejo, ker hočejo licenco za naše izdelke, vendar tega ne prodajamo. Izdelke smo razvili sami in iz tega želimo delati denar.

Hipotetično - če bi imeli neomejeno količino denarja, kakšen izdelek bi hoteli razviti?

To je res hipotetično. Mogoče bi bil malo nesrečen. Glavna ideja je, da iz tistega, kar delaš, narediš denar in iz tega razvijaš naprej. Ne znam si predstavljati se v tej vlogi. Še vedno bi presojal novo priložnost v skladu z našimi internimi pravili. Ne delamo izdelkov zato, ker so lepi, ampak izključno zato, da bodo nekam »pasali«, nekam dobro sedli. Umetnost je ugotoviti, kaj nam pravzaprav manjka. Zdaj se veliko dela pri razvoju avtonomnih vozil in v zgodnjih fazah razvoja smo zraven - pri senzorjih pomika. Nisem pa prepričan, ali bodo to ljudje res hoteli. Glede tega sem nekoliko staromoden. Zaupanje v naprave se bo moralo močno povečati. Včasih je bilo dovolj, da smo zaupali svojim čevljem. Zdaj se bomo usedli v samovozeče vozilo in se odpravili na morje. Komu bo to sploh zanimivo? Ali to res potrebujemo, da bomo srečni - tu smo na tankem ledu.



Preberite tudi:

29.06.2016

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.