• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Fructal z novimi izvoznimi potmi in novostmi do lepe rasti prodaje Fructal z novimi izvoznimi potmi in novostmi do lepe rasti prodaje Intervju z direktorjem in generalnim direktorjem Fructala Goranom Medićem in Luko Jejčičem
Kako dvigniti dodano vrednost slovenskemu izvozu? V učinkovitih podjetjih s kakovostnimi izdelki tudi dodana vrednost raste Kako dvigniti dodano vrednost slovenskemu izvozu? V učinkovitih podjetjih s kakovostnimi izdelki tudi dodana vrednost raste V okviru četrtletnih prispevkov o zavedanju pomembnosti dviga dodane vrednosti slovenskemu izvozu smo tokrat pod drobnogled vzeli proizvodna podjetja: Krko, Hidrio, Adrio Mobil in Cleangrad

''Pred posnemovalci se je treba zaščititi povsod, kjer delujemo''

Čas branja: 5 min
30.06.2016  22:30
Intervju: Meti Ketner, direktorica pravne pisarne za zaščito intelektualne lastnine KETNER
''Pred posnemovalci se je treba zaščititi povsod, kjer delujemo''
Meti Ketner, direktorica pravne pisarne za zaščito intelektualne lastnine KETNERFoto: Mladen Miković

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Alibaba dodaj
Meta Ketner dodaj

Z direktorico pravne pisarne za zaščito intelektualne lastnine smo se pogovarjali o tem, kako to lastnino zaščititi in zakaj. Imajo tako slovenske kot tuje stranke, zaščito zagotavljajo v več kot 150 državah in načrtujejo širitev v Švico, na Češko in v Rusijo.

Kakšno idejo je danes najtežje zaščititi?

Zaščita vsake ideje je nov izziv. Vendar sama ideja še ne pomeni, da imaš tudi proizvod oziroma da bo ta iz nje nastal. Dejstvo pa je, da so patenti zahtevnejši, postopki pa dolgotrajnejši.

Ali več vaših strank zaščiti idejo ali že gotov proizvod?

Obojih je približno enako, tako da ne bi mogla postaviti v ospredje enih ali drugih.

Kakšne oblike intelek­tualne lastnine se sploh lahko zaščitijo?

Poudarila bi patente, modele ter blagovne in storitvene znamke. Pri prvih gre za zaščito tehničnih izumov, pri drugih za zaščito videza novega izdelka z individualno naravo, pri zadnjih pa za zaščito znakov za označevanje blaga oziroma storitev na trgu.

In po kakšnih vrstah zaščite najpogosteje posegajo vaše stranke?

Največ je povpraševanja po zaščiti blagovnih in storitvenih znamk, ki je tudi cenovno najbolj dostopna. Sledi zaščita modelov, nato patentov. Za Slovence velja, da so zelo inovativni, sama pa vidim, da bi lahko še več naredili na področju oblikovanja novih lesnih izdelkov.

Pa so slovenski podjetniki sploh dovzetni za zaščito?

Slovenski podjetniki se zelo dobro zavedajo pomena intelektualne lastnine in njene zaščite oziroma ta ozaveščenost narašča. Je pa res, da večkrat slišim izjave, kaj mi bo zaščitena intelektualna lastnina, ko pa pravosodni sistem tako ali tako ne deluje in je vse skupaj bolj črka na papirju, sodni postopki v Sloveniji pa so dolgotrajni, tudi dragi, in lahko moje podjetje prej propade, kot pa jaz uveljavim svojo pravico na sodišču.

Kaj konkretno sploh prinese zaščita intelektualne lastnine?

Imetniku zagotavlja izključno pravico do njene uporabe in razpolaganja z njo ter možnost, da imetnik tretjim osebam prepreči, da bi brez njegovega soglasja na trgu uporabljale podobne znamke, modele ali patente. Zaščitena intelektualna lastnina tudi zviša vrednost premoženja posameznika, podjetja ali družbe. Ocenjeno intelektualno lastnino pa je mogoče uporabiti kot stvarni vložek v gospodarsko družbo.

Kje se lahko preveri, ali je ideja, ki jo imamo, originalna?

Čeprav so ustvarjalci originalni, lahko trčijo ob podobne zamisli na trgu. Registrirane ideje lahko sami preverijo v uradnih podatkovnih bazah blagovnih znamk, modelov ali patentov ali pa zanje to opravimo mi.

Kakšen je bil primer najbolj nenavadne zaščite?

Težko govorim o tem, saj nimam soglasja strank. Spodbudno pa je, da se pridobivanja patentov ne lotevajo le podjetniki, ampak imamo tudi slovenske gospodinje.

In kaj je zaščitila?

Inovativni izdelek, ki bo olajšal delo v gospodinjstvu.

Lahko poveste kaj več?

Žal ne. Razen, da se dogovorjamo s podjetjem, ki bo njeno idejo proizvajal kot izdelek.

Za katere države je sploh pomembno, da pridobimo zaščito?

Treba je narediti načrt, kateri trgi so za nas pomembni, kje že prodajamo in na katere trge se nameravamo širiti.

Ali so bili kakšni primeri, ko je bila zaščita uveljavljena na nekem geografskem območju, nato pa je nekdo drug zaščito dosegel na drugem geografskem območju ter tam proizvajal in prodajal?

Seveda in v večini primerov jih rešujemo uspešno, predvsem z zunajsodno poravnavo. Eden izmed zadnjih primerov je, ko je stranka zaščitila premično zložljivo savno kot model in patent na mednarodni ravni, potem pa se je morala spopasti s posnemovalci znotraj EU. Z zadevo se ukvarjamo. Verjamemo, da bomo zgodbo pripeljali do uspešnega konca.

Glede na to, da intelek­tualne stvaritve velikokrat kopirajo Kitajci, ali je mogoča zaščita intelektualne lastnine, ki bi Kitajcem preprečila kopiranje?

Tam smo pozitivno rešili primer zaščitenega slovenskega modela oziroma pri njih je imel zaščito modelskega patenta. Kitajska družba je prodajala enak model, na koncu pa je slovenski družbi uspelo doseči umik kopije modela iz Kitajske in spletnega trgovca Alibaba, prek katerega so ga prodajali.

Torej lahko uveljavljamo pravice iz zaščite intelektualne lastnine v tistih državah, kjer to pravico imamo, in proti tamkajšnjim kršiteljem, ki proizvjaajo ali prodajajo enake ali podobne izdelke?

Tako je. Zaščitena intelektualna lastnina ima največjo moč varovanja na območju, za katerega smo pridobili zaščito. Vendar pa vsak primer zahteva individualno obravnavo.

Koliko zaščita sploh stane?

Cena zaščite intelektualne lastnine je relativen pojem, odvisna pa je med drugim tudi od finančnih zmožnosti povpraševalca. Cena osnovnega paketa slovenske znamke je pri nas 550 evrov brez DDV, od tega 250 evrov pomenijo uradne pristojbine, preostalo pa so stroški našega zastopanja. Cena osnovnega paketa blagovne znamke EU, ki velja v vseh državah članicah EU, znaša 1.200 evrov, od tega so 850 uradne pristojbine. Zaščita modela na območju EU stane 700 evrov. Zaščita patentov je dražja, saj je odvisna od več dejavnikov, tudi od tega, ali ima stranka zgolj patentno idejo in je na nas, da v celoti pripravimo patent, ali pa že razpolaga s kakšnim delom patentne tehnične dokumentacije.

In koliko stane globalna zaščita?

Svetovne zaščite modela, patenta ali blagovne oziroma storitvene znamke še ni. Obstaja pa na primer mednarodna registracija patenta v okviru sistema PCT, ki omogoča zaščito v 150 državah. Cena je odvisna od držav in pavšalne cene ni mogoče navesti.

Katere so pogoste kršitve intelektualne lastnine?

Navadno so stranke tiste, ki prepoznajo kršitev na trgu in se nato obračajo na nas po pomoč. Kršitve se ne dogajajo le na Kitajskem, ampak tudi v EU pa tudi v Sloveniji. Kopiranje pač ne pozna meja. Imeli pa smo tudi primer, ko je stranka želela zaščititi blagovno znamko, ki je bila skoraj identična že uveljavljeni. Seveda smo jo zavrnili.

Ali lahko navedete primer, kaj se zgodi, če zaščite ni?

Naj omenim aktualno zgodbo. Stranko je na trgu zmotil podoben znak, pod katerim konkurenca prodaja podobno blago in storitve. A konkurenca je znamko zaščitila, stranka pa se je na to spomnila prepozno, zato ni imela podlage, da bi pravno veljavno, na podlagi registrirane znamke, lahko zahtevala umik konkurenčne znamke s trga. Konkurenčna znamka je imela namreč vse pogoje, da takšno zaščito znamke iz predhodno registrirane znamke prepreči. Sreča v nesreči za stranko, ki se je obrnila na nas, pa je ta, da se je s svojim znakom na trgu pojavila časovno prej kot konkurenca, kar bo lahko tudi dokazala.

Kaj pa primer, ko je bila zaščita uveljavljena za omejeno območje?

Tudi tu se srečujemo s primeri prevelike počasnosti pri zaščiti intelektualne lastnine. Najprej zanjo poskrbijo v svoji državi, s tujim trgom pa čakajo, da vidijo, kako se bo obnesla tamkajšnja prodaja. Naj navedem zgodbo stranke, ki je v Sloveniji kot tudi v drugih večjih državah poskrbela za zaščito videza izdelka v obliki modela, pri tem pa se ni odločila za zaščito v Srbiji, kjer je prav tako prodajala svoje druge izdelke. Zaradi aktualnosti proizvoda so se pojavile kopije modela.

Torej je veliko podjetij, ki spremljajo podatkovne baze s patenti in potem kopirajo?

Da.

Kopirajo v drugih državah, kjer lastnina nima zaščite?

Ni nujno. Nemalo je primerov kopiranja tudi v državah, kjer zaščita obstaja. Pri patentih je zelo pomembno, da pred razkritjem javnosti začnemo postopek zaščite. Ob tem je zelo pomembna prednostna pravica.

Kaj to pomeni?

Denimo, če imamo patentno zaščito, ki velja na območju Slovenije, se lahko v obdobju leta dni od datuma prijave patenta v Sloveniji odločimo, ali bomo patentno zaščito širili tudi na druge trge. V tem obdobju imajo prednost pred vsemi drugimi.

Za konec, na katerih območjih zunaj Slovenije najpogosteje zagotavljate zaščito intelektualne lastnine in kakšne so najdaljše dobe zaščite?

Najpogosteje za območje EU, ZDA, Rusije, Kitajske, Indije, Tajske, Mehike, Kanade, države nekdanje Jugoslavije in Bližnji vzhod. Kar zadeva trajanje zaščite, se to po državah nekoliko razlikuje, na splošno pa velja tako: za blagovne ali storitvene znamke je maksimalna zaščita 10 let z možnostjo podaljševanja v nedogled, pri patentih je maksimalna doba 20 let, pri modelih oziroma videzu izdelka pa 25 let.


Več iz teme:  

Preberite tudi:

01.07.2016

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Kdo že občuti ohlajanje in kje so še priložnosti za rast

Anketa med večjimi slovenskimi podjetji kaže, da nekatera podjetja še ne občutijo ohlajanja na svetovnih trgih, druga, predvsem v...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kakšne načrte ima kralj med peki krofov in s katerim izdelkom načrtuje na zahod 9

Modernizaciji linije v Kranju, s katero bodo pripravili približno trikrat več krofov kot do zdaj, sledi otvoritev tovarne za peko somunov...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Herbal Glamping Resort je najboljša destinacija za mladoporočence v Evropi

Herbal Glamping Resort iz Ljubnega pri Savinji je prejel mednarodno nagrado Hospitality Award kluba Hoteliero za najboljšo destinacijo za...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Spoznajte nove izdelke, ki jih bodo na sejmu Dom predstavili izvozniki

Tu so novosti družb Riko Hiše, Lip Bled, Pirnar, Jub in Knauf Insulation