Rusijo je kot eno izmed naftnih velesil upad cene črnega zlata močno prizadel. Največja država na svetu se je znašla v recesiji, upad prihodkov zaradi nižjih cen nafte je posledično zmanjšal uvoz in število naložb v državi. Depreciacija rublja je povzročila višanje cen in zmanjšanje realnih prihodkov prebivalcev, kar so najbolj občutili predvsem najrevnejši. Zasebna poraba se je zato precej skrčila.
Pot okrevanja največje države na svetu pa bo vseeno počasna, tudi zaradi nesprejemanja potrebnih strukturnih reform in težko predvidljivih cen nafte v prihodnosti. Rusija se bo morala po napovedih OECD za doseg stabilne rasti v prihodnje še bolj upreti korupciji, tudi na nižji, lokalni ravni, ter se manj zanašati na prihodke od prodaje energentov.
Največji delež slovenskega izvoza v Rusijo, in sicer več kot polovica, so medicinski in farmacevtski proizvodi, električni stroji in naprave ter industrijski stroji za splošno uporabo. Skoraj 85 odstotkov našega uvoza iz Rusije pa so naravni in industrijski plini, nafta in naftni derivati ter barvne kovine, pojasnujejo na Sursu.
