• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec  Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec Plače v proizvodnji bodo zvišali za 36 odstotkov; ker nočejo uravnilovke, bodo plače sicer zvišali v celotnem podjetju, lažje bi bilo, če bi država končno sprejela socialno oziroma razvojno kapico oziroma kako drugače razbremenila višje plače.
Cosylab vse močnejši pri prodaji programske opreme za zdravljenje raka Cosylab vse močnejši pri prodaji programske opreme za zdravljenje raka V tem visokotehnološkem podjetju, kjer zaposlujejo fizike, IT-strokovnjake in elektroinženirje, so v zadnjem letu število zaposlenih povečali za četrtino.
Oglasno sporočilo

Start-upi, glasniki 4. industrijske revolucije

Čas branja: 3 min
25.10.2017  00:12
Start-upi, glasniki 4. industrijske revolucije

Letošnji Finančni dan, izobraževalno-družabno srečanje poslovnih partnerjev UniCredit Bank, so zaznamovale spremembe, ki jih prinaša 4. industrijska revolucija. Čeprav si mnogokrat še ne znamo natančno predstavljati, kakšne bodo in kaj vse bodo prinesle, se tradicionalna podjetja že zavedajo, da morajo biti nanje pripravljena. Njihovi glavni tekmeci so mlada zagonska podjetja oziroma start-upi, ki postavljajo nove standarde uporabniške izkušnje in smernice razvoja, s tem pa prek kupcev pomembno vplivajo na celoten trg. Med povabljenimi govorci so bili predstavniki slovenskega zagonskega podjetništva, ki so gostom predstavili svoje dragocene izkušnje: Andraž Tori, soustanovitelj Zemante, enega prvih slovenskih zagonskih podjetij, ki je uspelo v tujini, Urška Jež, soustanoviteljica ABC pospeševalnika, Matjaž Pančur, vodja pospeševalnika Garaža na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter drugi.

Val, ki ga ni več možno ustaviti

Dejstvo je, da se bodo razmerja moči spremenila. Mlada zagonska podjetja postajajo vse bolj prepoznavna, njihove rešitve in predvsem način razmišljanja pa pomembno vplivajo na izbiro uporabnikov. Podjetjem, ki svojim strankam ne bodo zmogla zagotoviti najboljše uporabniške izkušnje, bodo te preprosto obrnile hrbet in nanje pozabile. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi nekdanjim velikanom globalnega trga Nokii, Motoroli, Kodaku in Blackberryju, ki so še pred nedavnim v svojih dejavnostih obvladovali velike tržne deleže .

Drži, da zaradi geografskih, ekonomskih in tehnoloških razmer spremembe ne bodo enakomerne in povsod enake, a priznati si moramo, da se že dogajajo. Dober primer so Uber, Airbnb in podobne platforme, ki ponujajo uporabnikom prijazne, pregledne in s pametnim telefonom dostopne storitve. Ker so popolnoma drugačne od klasičnih storitev, se pri svojem prebijanju na trg srečujejo z dvomljivci, zakonskimi omejitvami in protesti ponudnikov klasičnih storitev.

Vztrajanju pri zgolj preverjenih in klasičnih rešitvah dolgoročno ne kaže dobro, tega se zavedajo tudi tradicionalno toge ustanove, kot so banke. Na razvitih trgih že pospešeno iščejo nove poti do svojih strank in opuščajo preživete. Velika Britanija je do zdaj veljala za nekakšno finančno središče EU, dogajanje na tamkajšnjem razvitem finančnem trgu pa že napoveduje velike spremembe: tam so banke velik del poslovanja že prenesle na splet in delujejo le še z redkimi poslovalnicami.

Davčne, upravne in poslovne ovire, a majhnost Slovenije je prednost

Slovenska zagonska podjetja vsako leto pridobijo za sto milijonov evrov tujih investicij v obliki solastništev, od katerih se jih samo pet odstotkov zgodi v Sloveniji, po druge gredo v tujino, kjer odprejo podjetje in poslujejo. Razloge za to najdemo v togi slovenski zakonodaji. Ta recimo zahteva, da so ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji podjetja pri notarju navzoči vsi deležniki. Ker je, kadar gre za tuje vlagatelje, to težko izvedljivo, pogosto podjetja ustanovijo tam, kjer to ni potrebno.

Po drugi strani izvorno slovenska zagonska podjetja v svetu dosegajo velike uspehe in ni naključje, da smo zelo uspešni tudi v naprednih tehnologijah, kot je blockchain. Ustanovitelja ene najbolj znanih menjalnic bitcoinov na svetu Bitstamp sta Slovenca, ki sta s svojim podjetjem prejela že več kot deset milijonov ameriških dolarjev investicij, prav tako kot Bellabeat, Celtra, Zemanta, Iconomi in drugi (vir: Silicon Gardens, [silicongardens.si]).

Slovenska zagonska podjetja imajo v očeh svetovnih vlagateljev torej velik potencial. Eden od razlogov za njihov uspeh je nedvomno majhnost slovenskega trga, ki pa se po razvitosti lahko primerja z vsemi pomembnejšimi svetovnimi trgi. Kot tak omogoča objektivno in cenejše testiranje inovacij, s katerimi potem podjetja vstopijo na tuje trge.

Tudi tradicionalna podjetja na poti v prihodnost

Znanje in uspešne ideje slovenskih zagonskih podjetij bi morala uporabiti tudi slovenska podjetja, še preden se prva po investicije odpravijo v tujino. Prvi premiki na področju bančništva, tradicionalno izjemno regulirane panoge, so se že zgodili. UniCredit Banka Slovenija d. d. je stopila na pot sodelovanja s start-upi, ko je septembra letos z ABC pospeševalnikom organizirala hekaton, ki so se ga udeležili programerji, razvijalci, oblikovalci in drugi, ki razmišljajo zunaj ustaljenih okvirov. Iskali so nove ideje in rešitve, povezane z direktivo o plačilnih storitvah na notranjem trgu (PSD2). Dvanajst mednarodnih ekip je s svojimi idejami, rešitvami in predlogi dokazalo, da bi moralo več podjetij svoje korporacijsko razmišljanje spremeniti in ga prilagoditi razmišljanju start-upov ter njihove ideje pogosteje vpeljati v svoje poslovanje. Ali kot je v svojem nagovoru na Finančnem dnevu poudaril Stefan Vavti, predsednik uprave UniCredit Bank: »Če bodo tradicionalna podjetja želela obstati in ujeti korak s start-upi, morajo biti pripravljena na korenito preobrazbo.«