• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec  Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec Plače v proizvodnji bodo zvišali za 36 odstotkov; ker nočejo uravnilovke, bodo plače sicer zvišali v celotnem podjetju, lažje bi bilo, če bi država končno sprejela socialno oziroma razvojno kapico oziroma kako drugače razbremenila višje plače.
Cosylab vse močnejši pri prodaji programske opreme za zdravljenje raka Cosylab vse močnejši pri prodaji programske opreme za zdravljenje raka V tem visokotehnološkem podjetju, kjer zaposlujejo fizike, IT-strokovnjake in elektroinženirje, so v zadnjem letu število zaposlenih povečali za četrtino.

Implementacija sistema kolektivnih tožb v slovenski pravni red

Čas branja: 2 min
02.11.2017  22:30
Implementacija sistema kolektivnih tožb v slovenski pravni red

Obveščaj me o novih člankih:  

S sprejetjem zakona o kolektivnih tožbah bo Slovenija – tako kot so to storile že nekatere druge evropske države, med njimi Belgija, Nizozemska in Švedska – uvedla institut kolektivnih tožb, ki bo oškodovanim posameznikom in pravnim osebam omogočal lažje uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in zahtev za prepoved nezakonitih ravnanj v primerih množičnih kršitev njihovih pravic. Zakon je začel veljati 21. oktobra 2017, uporabljati pa se bo začel 21. aprila 2018. Ob številnih zgodbah množičnih oškodovanj, med katere denimo sodi tudi odmevna Volkswagnova afera, bo zakon ponudil možnost rešitve za primere, v katerih posamezniki, ki so bili oškodovani z istim dejanjem kršitelja, niso začeli sodnega postopka predvsem zaradi previsokih stroškov sodnega postopka oziroma premajhnih individualnih odškodninskih zahtevkov. Sodni postopek bo na podlagi omenjenega zakona možno začeti tudi za primere množičnih oškodovanj, ki so se zgodili še pred uveljavitvijo zakona, če odškodninski zahtevek ni zastaran.

Zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, je sicer že doslej predvideval možnost vložitve tožbe za opustitev ravnanj podjetij, ki pri poslovanju s potrošniki z nezakonitimi ravnanji škodujejo njihovim interesom, vendar pa takšen institut v praksi ni zaživel. Tako zakon o kolektivnih tožbah tožbe v potrošniških sporih ureja na novo, poleg tega pa določa še postopke za varstvo pravic in uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, ki so posledica kršitev pravic delavcev, pravic s področja preprečevanja omejevanja konkurence in področja trga finančnih instrumentov, ter povračilo škode, ki nastane kot posledica okoljskih nesreč. Poleg kolektivne odškodninske tožbe v zgoraj naštetih primerih zakon predvideva tudi možnost vložitve kolektivne opustitvene tožbe, s katero se zahteva opustitev nezakonitih ravnanj kršiteljev, ter postopek sklenitve kolektivne poravnave v primerih množičnih oškodovanj.

Kot eno izmed glavnih posebnosti novega instituta kolektivnih tožb vsekakor velja poudariti, da oškodovanci sami ne bodo stranke postopka in torej ne bodo mogli začeti postopka po zakonu o kolektivnih tožbah niti ne bodo nosili stroškov postopka. Ne glede na to pa bodo oškodovanci imeli možnost dajati pripombe v okviru sodnega postopka. Odškodninsko ali opustitveno tožbo oziroma predlog za kolektivno poravnavo bo tako lahko vložil bodisi višji državni odvetnik bodisi pravna oseba zasebnega prava, ki opravlja nepridobitno dejavnost in je njeno delovanje povezano s kršenimi pravicami. Izjema pri tem so potrošniški spori, pri katerih lahko tožbo za opustitev nezakonitih ravnanj zoper podjetja vložijo zgolj Zveza potrošnikov Slovenije ter zbornica ali poslovno združenje, katerega član je podjetje, ki je kršitelj. Kot je to urejal že zakon o varstvu potrošnikov, bo tudi na podlagi novega zakona zoper podjetje s sedežem v Sloveniji, ki krši pravice potrošnikov v drugi državi članici Evropske unije, tožbo zoper slovensko podjetje lahko vložila tudi organizacija, ki je po predpisih tiste države ustanovljena za varovanje pravic potrošnikov.

Po končanem postopku bo kršitelj dosojeni znesek nakazal bodisi na račun oškodovanca bodisi bo oškodovanec do zneska prišel prek notarja, ki bo v določenih primerih upravitelj odškodnine. Ob vložitvi tožbe za opustitev ravnanj kršitelja bo sodišče kršitelju lahko naložilo, da preneha izvajati nezakonita ravnanja ter da se takšnih ravnanj vzdrži tudi v prihodnosti.

Minu Gvardjančič je odvetnica v sodelovanju s Karanović & Nikolić



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.