• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
 Ta konec tedna bo v ZDA dišalo po Sloveniji Ta konec tedna bo v ZDA dišalo po Sloveniji Moči pri promociji slovenske kulinarike sta združili Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) s svojo blagovno znamko Gostilna Slovenije in Slovensko-ameriško gospodarsko združenje (SABA).
Talum nad negotov trg z inovativnostjo Talum nad negotov trg z inovativnostjo V okviru natečaja Upam si! so letos zbirali inovativne predloge, kako s pomočjo sodobne tehnologije za večjo učinkovitost in produktivnost povezati naprave in stroje v procesih z ljudmi.
Litostroj Power: Na pot odpremili gonilnik za najmočnejšo črpalno turbino v Evropi Litostroj Power: Na pot odpremili gonilnik za najmočnejšo črpalno turbino v Evropi Izdelava gonilnika za največji posamični črpalni agregat za hidroelektrarno v Evropi je za podjetje Litostroj Power že drugi rekord v letošnjem letu, saj bodo v kratkem na pot odpremil tudi gonilnik z največjim padcem na Francisovi turbini za projekt Häusling.
Mlinotest odprl obrat svežih testenin Mlinotest odprl obrat svežih testenin Gre za največjo tovrstno tovarno Vzhodno od Italije; naložba je vredna skoraj pet milijonov evrov

Zakaj je Srbija investicijska meka v regiji in kam bodo Srbi investirali v Sloveniji

Čas branja: 7 min
18.07.2018  06:00  Dopolnjeno: 18.07.2018 06:30
Intervju z Markom Čadežom, predsednikom srbske gospodarske zbornice
Zakaj je Srbija investicijska meka v regiji in kam bodo Srbi investirali v Sloveniji
»Srbski investitorji nadaljujejo naložbe v Slovenijo; holding Delta bo v Ljubljani zgradil in vodil Holiday Inn, Miodrag Kostić pa se pogovarja o nakupu Istrabenza Turizma. Njegov cilj je tisoč visokokakovostnih sob v Sloveniji,« poudarja predsednik srbske gospodarske zbornice Marko Čadež.

Ne mine mesec, da v Srbiji ni napovedana ali odprta kakšna tuja naložba. Lani so imeli za rekordnih 2,8 milijarde evrov prilivov tujih naložb, v prvih petih mesecih letos pa so z 1,1 milijarde evrov po besedah srbske premierke Ane Brnabić v regiji na vrhu. Kako privabljajo tuje investitorje, zakaj vlagajo v Srbijo in kateri sta naslednji srbski investiciji v slovenski turizem, smo se pogovarjali z Markom Čadežem, prvim možem srbske gospodarske zbornice.

Iz katerih držav ste imeli lani in letos največ naložb?

Vrednostno iz Nemčije, številčno pa iz Italije.

V katerih dejavnostih največ investirajo tujci?

V zadnjih štirih letih beležimo naval tujih investitorjev iz različnih panog. Medtem ko so bile investicije pred tem obdobjem v delovno intenzivnih proizvodnjah, pa v zadnjih letih vse več velikih vlagateljev s seboj prinaša visoko tehnologijo. To je dobro za Srbijo, saj sta se spremenila naložbeno razpoloženje in prepoznavnost Srbije kot naložbene priložnosti. Lani smo z 2,8 milijarde evrov prilivov tujih naložb bili uvrščeni med top 15 držav po privlačnosti za tuje naložbe. V prvih petih mesecih letos pa smo v primerjavi z istim obdobjem lani boljši za 17,3 odstotka. Lestvica Financial Timesa kaže, da je Srbija na prvem mestu po privabljanju tujih naložb glede na velikost gospodarstva. Tako je privabila 12-krat več naložb, kot se pričakuje od tako velike države.

Katere so zadnje večje tuje naložbe v Srbiji?

Ena takšnih je 160 milijonov evrov vredna naložba nemškega podjetja ZF Friedrichshafen, ki je v Pančevu začelo graditi tovarno pogonskih sistemov za električna vozila in zaposlilo okoli 1.300 ljudi. Jeseni bo avstrijski Zumtobel v Nišu odprl tovarno led-svetil in komponent ter v 31 milijonov evrov vredni naložbi zaposlil 1.100 ljudi. Nemški Vorwerk Autotec bo v Čačku postavil tovarno avtomobilskih delov. Vrednost naložbe znaša 50 milijonov evrov, zaposlil pa bo tisoč ljudi. Nemški Siemens je pred nedavnim v Kragujevcu prevzel uspešno družbo Milanović inženjering in bo z dodatnimi naložbami tam začel proizvodnjo tirnih vozil. To bo zelo vplivalo na Kragujevac in spremenilo šolstvo in demografsko sestavo, saj takšne in podobne naložbe pripomorejo k decentralizaciji.

Katere naložbe še prihajajo?

Ne bi govoril o imenih.

Lahko naštejete vsaj dejavnosti?

Naložbe bodo v avtomobilski industriji, veliko v segmentu e-mobilnosti, tudi v pohištveni industriji pa tudi v nekaterih drugih.

Zaradi Ikee?

Tudi zaradi Ikee, vendar ne zgolj zaradi nje, saj se več tujih investitorjev iz Belgije in Nizozemske zanima za ugledne srbske proizvajalce. Naložbe bodo tudi v prehrambni industriji, saj smo uzakonili izdajo dovoljenj za uporabo državnih kmetijskih zemljišč za obdobje do 30 let, prej so veljala za leto ali dve.

Zakaj tuji investitorji vlagajo v Srbijo?

Zadnjih pet let beležimo obdobje stabilne države in politike pozitivnih reform, makroekonomske stabilnosti in proračuna, prestrukturiranja javnih družb in investitor za nazaj ve, kakšne reforme so bile sprejete v zadnjih petih letih za boljše poslovno okolje in kaj lahko pričakuje v prihodnjih petih do desetih letih. V štirih letih smo znižali brezposelnost za 10 odstotnih točk, na 12,6 odstotka. Obenem je Srbija prek različnih inštrumentov, kot so subvencije, in z operativnim sodelovanjem naredila velik korak naprej.

Slišati je očitke, da tuje investitorje pritegnete s subvencijami ...

Res nam nekateri to očitajo, vendar te niso nič manjše ali večje kot drugod v regiji. Prej je naložbe privabljala predvsem poceni delovna sila, a nekateri tovrstni investitorji bodo jutri, ko bodo plače rasle, selili proizvodnjo iz Srbije naprej, kot so jo preselili k nam. Zato smo spremenili pristop v subvencioniranju in kakšne naložbe pritegniti. Seveda za območja z visoko stopnjo brezposelnosti subvencioniramo tudi za posamezne delavce v delovno intenzivnih dejavnostih.

Kaj ste spremenili pri subvencijah?

Večinoma se subvencije razlikujejo glede na kapital, ki ga investitorji vložijo, kaj delajo in kako bo to vplivalo na srbske dobavitelje. Nekaterih subvencije niti ne zanimajo, ampak jih bolj zanima pomoč pri operativnem delu.

Kako jim pomagate pri operativnem delu?

Razvojna agencija v sodelovanju z gospodarsko zbornico ter kabinetoma premierke in predsednika države skupaj sodelujemo z investitorji pri odpravljanju ovir, dokler naložba ni izvedena, pa tudi naprej prek zbornice, ker postane naš član. Pomagamo mu denimo pri analizi kvalificirane delovne sile, potencialu za šolanje ter pri preostalih težavah, ki jih ima.

Kako ste se lotili povečanja tujih naložb in kako pritegnete tuje investitorje zdaj?

Sprva smo investitorje vabili z ekipo ljudi okoli takratnega premiera in zdajšnjega predsednika Aleksandra Vučića. Z večanjem števila naložb se je vse bolj širila tudi ekipa. Vsake tri mesece smo po različnih pokrajinah v Nemčiji in Avstriji predstavljali potenciale za vlaganja v Srbijo.

Zdaj nadaljujete takšno predstavljanje po Italiji …

Tako je, po italijanskih pokrajinah, pa naprej po francoskih. S tem ste del konkretnih pogovorov s potencialnimi investitorji, veste, kaj potrebujejo, takoj izvedo, kaj jim lahko ponudite. Tudi v primerih potencialnega sodelovanja s srbskimi dobavitelji, saj nam je tudi v interesu, da proizvajalci iz tujine v svoje izdelke in storitve vgrajujejo dele, ki so izdelani v Srbiji.

S čim konkretno prepričate investitorje?

Motivi so različni, še zmeraj dobra dostopnost do kvalificirane delovne sile, kar je glede na težave v Sloveniji, Češki, Avstriji, Nemčiji in še marsikje drugje velika prednost.

Poceni delovna sila?

Pri nekaterih, kot je ZF Friedrichshafen, gre za zaposlovanje inženirjev, ne poceni delovne sile. V primerjavi z državami v regiji, denimo tudi z Bolgarijo, ni velike razlike v plačah. Seveda je za investitorje pomemben tudi ta strošek, vendar ni odločilni dejavnik, saj dobijo dobre cene energentov, dober geologistični položaj. Tisto, kar šteje, je, kako hitro lahko zažene proizvodnjo v drugi državi, koliko stane njen zagon, vključno z usposabljanjem delovne sile.

Ali bi Slovenija morala najeti Srbijo za svetovalca pri privabljanju tujih naložb?

Glede na to, da vam je uspelo pridobiti Magno, kar je zelo zelo pomembna naložba, ki ji bodo sledile še druge, nisem tako prepričan, da potrebujete pomoč. Je pa za investitorje dobro, da vedo, kakšna je gospodarska politika države in v katero smer se razvija, ne pa, da se z uvedbo novih obdavčitev in spremembami veljavnih pogosto spreminjajo pogoji poslovanja.

Torej se v Sloveniji pogosteje spreminjajo pogoji poslovanja kot v Srbiji?

V Srbiji je poslovno okolje v zadnjih petih letih razmeroma stabilno, saj kot investitor veste, kaj lahko dobite in kaj lahko pričakujete. Tisto, kar se izboljšuje, je pripravljenost državnih sistemov, da investicijo uresničite, ter dvig zavedanja, da je Srbija investicijski potencial. Italijanski investitor, ki prevzema večje podjetje pri nas, mi je dejal, da so v Srbiji porabili štirikrat manj časa za vsa potrebna dovoljenja kot v Italiji. To niso nepomembne stvari.

Kako Slovenci investirajo v Srbijo?

Kot veste, je pri nas že ogromno vlagateljev iz Slovenije, ki so skupaj investirali 1,2 milijarde evrov. Tisto, kar se potem pogosto ne vidi, je, da te družbe pri nas investirajo še naprej. Ena zadnjih večjih naložb je bila Don Donova, ki je v Kragujevcu zgradil največjo tovarno opečenca v JV Evropi in je z več prevzemi tudi največji pek v Srbiji.

Kako pa je z novejšimi interesi iz Slovenije?

Veliko je sodelovanja srednjih podjetij iz Slovenije z družbami iz avtomobilske industrije v Srbiji, z energetskimi družbami in družbami za energetsko učinkovitost iz Srbije in Slovenije.

Kljub blagovni menjavi med Srbijo in Slovenijo, ki je lani zrasla za skoraj osem odstotkov, na več kot 1,3 milijarde evrov, smo lani v primerjavi z letom prej več blaga uvažali iz Turčije, BiH in Španije kot iz Srbije. Ali upad uvoza iz Srbije na 13. mesto pomeni prva znamenja ohlajanja?

Ne, saj smo v Slovenijo v prvih petih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani izvozili za 21,4 odstotka več blaga. Po zaslugi jekla iz Smedereva, izvoza srbskih družb in tudi zaradi povečane proizvodnje slovenskih družb, ki delajo v Srbiji.

In obratno? Katera je po Comtradu, Fructalu, Kempinskem Palaceu Portorož in tamkajšnjem letališču, InterContinentalu Ljubljana in Gorenjski banki naslednja večja srbska naložba v Sloveniji?

Holding Delta bo po InterContinentalu v Ljubljani zgradil in vodil še Holiday Inn. Ravno prejšnji teden si je predstavnik vodstva te verige hotelov ogledal lokacijo za okoli 20 milijonov evrov vredno naložbo. Obenem se Miodrag Kostić, ki ima med drugim v Sloveniji v lasti Kempinski Palace Portorož, pogovarja o nakupu družbe Istrabenz Turizem, ki ima več hotelov v Portorožu. Njegov cilj je tisoč visokokakovostnih sob v Sloveniji, obenem pa se, kot je znano, dogovarja za povečanje naložbe v Aerodrom Portorož in razširitev tamkajšnje piste, da bodo lahko pristajala tudi čarterska letala.

Bodo te naložbe spodbudile še kakšne srbske investitorje k naložbam v Sloveniji?

Seveda. Za prihodnost pa bi lahko strateško premislili o Mercatorju. Ne mislim, da bi srbski investitorji kupili Mercator, ki je ogromen, ampak menim, da treba najti rešitev, kako naj ta obstane v tej obliki in se še bolje razvije v praktično edino regijsko maloprodajno verigo. Če pogledate prehrambne proizvajalce in pijačarje v regiji, boste videli, da 80 odstotkov svojih izdelkov prodajo tu. Kar ni nič nenavadnega, saj je podobno v drugih regijah. Zato bo zanimivo videti, kakšna bo prihodnje lastništvo Mercatorja, da bo ustrezalo regijskemu pristopu.

Torej obstaja interes srbskih investitorjev za Mercator?

Težko je govoriti o tem, saj še vedno ni znano, katere možnosti so v igri. Vendar obstajajo odgovorni srbski poslovneži, ki so se pripravljeni pogovarjati s slovensko stranjo, kako bi lahko naredili to skupno platformo.

Pa obstaja kakšen pobudnik te skupne platforme za Mercator?

Po mojem mnenju so iniciatorji na obeh straneh …

Dobro, dotakniva se še lani ustanovljene regijske gospodarske zbornice za zahodni Balkan, ki zajema Srbijo, Kosovo, BiH, Črno goro, Makedonijo in Albanijo, ter pred nedavnim zagnane spletne investicijske platforme. Ali so že vidni kakšni konkretni rezultati?

Investicijsko platformo smo zagnali februarja letos in jo predstavili na investicijski konferenci EBRD v Londonu. Jeseni pa bomo nadaljevali promocijo po celem svetu. Slovenija in Hrvaška sta že izrazili interes, da postaneta del te platforme, kar je vsekakor dobrodošlo. Zato upam, da jo bomo promovirali skupaj. Več skupnih aktivnosti bomo imeli na sejmu v Skopju, pa tudi denimo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je eden najbolj zanimivih za srbska podjetja. Srbija bo partnerica letošnjega sejma in tam bomo imeli velik predstavitveni prostor z velikim številom naših podjetnikov. Vse več tako naših kot slovenskih podjetnikov pa je zainteresiranih za naložbe v Albaniji, tako v turističnem kot energetskem sektorju.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice (intervju z zmagovalcem izvoza) V Evropi smo priznani kot Mercedes, Audi ali BMW

Tomaž Kmecl in Peter Novak, glavni in komercialni direktor Kolektorja Etre, pravita, da imajo njihovi transformatorji v Evropi tak status...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Katera so najuspešnejša slovenska podjetja in zakaj so bila 14. septembra na Brdu pri Kranju 10

Slovenski izvozniki in tisti, ki sodelujejo z njimi, so gonilo slovenskega gospodarstva, zato so najboljši tudi ob letošnjem osrednjem...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kaan Ozkan, Revoz: »Novi model bo vodilen na trgu«

Predsednik uprave Revoza pričakuje, da bodo letos naredili 11 odstotkov več vozil, s čimer bodo zelo blizu rekordnemu letu 2009

IZVOZNIKI
Novice
Novice Škofjeloški Knauf tako uspešen, da je prevzel vodenje hrvaškega podjetja 2

Škofjeloški Knauf Insulation je postal razvojno-prodajni center istoimenske multinacionalke za tehnično izolacijo za ves svet

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako so v Danfossu Trati uporabili logiko iz avtoindustrije, da so postali glavni na trgu energetskih rešitev 3

Imajo vodilni tržni delež pri ventilih in regulatorjih za sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja

IZVOZNIKI
Novice
Novice (intervju) Marca prihodnje leto želimo pobarvati prvi avtomobil v Hočah

Intervju z Wolfgangom Zitzem, podpredsednikom področja celotne proizvodnje vozil v Magni Steyr iz Gradca, in Davidom Adamom, vodjo...