• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Izvozni fokus: Gospodarska rast se umirja, a ostaja še vedno na visoki relativni ravni tudi v letu 2019 Izvozni fokus: Gospodarska rast se umirja, a ostaja še vedno na visoki relativni ravni tudi v letu 2019 V prispevku Mojmirja Mraka z ekonomske fakultete smo slišali razmišljanje o tem, kaj naj bi se dogajalo v svetovnem in gospodarstvu EU v letu, ki prihaja, ter o ključnih makro izzivih, pred katerimi bodo slovenski izvozniki.
Kako ste lahko oproščeni plačila uvoznih carinskih dajatev Kako ste lahko oproščeni plačila uvoznih carinskih dajatev Slovenska podjetja lahko prek ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) zaprosijo za opustitev avtonomnih dajatev ali uveljavljanje tarifnih kvot na področju carinskega uvoza iz tretjih držav.
Spoznajte slovensko podjetje, ki je po BMW in VW postalo še razvojni dobavitelj družbi Mercedes Spoznajte slovensko podjetje, ki je po BMW in VW postalo še razvojni dobavitelj družbi Mercedes Janez Koprivec, Siliko: »S pridobitvijo novega projekta sklenemo posel za najmanj sedem let. Zato je nujno stabilno in do gospodarstva prijazno poslovno okolje.«
Koliko stane podjetje vdor v njegove podatke Koliko stane podjetje vdor v njegove podatke Pogovarjali smo se z Markom Kašićem, vodilnim ICT-inženirjem pri A1 Slovenija, ki bo 9. novembra med govorniki na dogodku »Pogled v prihodnost kibernetske varnosti. Ste pripravljeni?« v Radisson Blu Plaza hotelu v Ljubljani.

(intervju z zmagovalcem izvoza) V Evropi smo priznani kot Mercedes, Audi ali BMW

Čas branja: 10 min
14.09.2018  11:03  Dopolnjeno: 14.09.2018 11:04
Tomaž Kmecl in Peter Novak, glavni in komercialni direktor Kolektorja Etre, pravita, da imajo njihovi transformatorji v Evropi tak status kot pri avtomobilih Mercedes, Audi ali BMW

Proizvajalec energetskih električnih transformatorjev Kolektor Etra je letošnji zmagovalec slovenskega izvoza. Nagrado smo mu ravno podelili na Konferenci slovenskih izvoznikov, ki poteka na Brdu pri Kranju. V zadnjih letih so povečevali prodajo v povprečju za 15 odstotkov na leto, kar je trikrat hitreje od povprečja rasti na svetovnem trgu. Lani so dosegli 11,4-odstotno EBIT maržo, dodana vrednost na zaposlenega je presegala 75 tisoč evrov. Hitro rast poganjajo z naložbami v razvoj, hkrati pa so edini v svoji panogi, ki pri načrtovanju izdelkov uporabljajo umetno inteligenco. Pred približno 20 leti so začeli izvozne posle v Skandinavijo in lani so na Švedskem dosegli 27 milijonov evrov prihodkov, kar je več kot četrtina prodaje. Zdaj najhitreje rastejo v Veliki Britaniji in Nemčiji, vstopili pa so tudi v Francijo. O prihodnosti in razvoju Kolektorja Etre smo govorili s Tomažem Kmeclom in Petrom Novakom, glavnim in komercialnim direktorjem družbe.

Te dni je vroča tema davek na dobiček, ga vi plačujete?

Da, lani smo plačali več kot dva milijona evrov davka na dobiček, kar je 17 odstotkov od osnove za izračun davka. Šokiralo nas je, ko smo v Financah prebrali, koliko podjetij uveljavlja tako močne olajšave na plačilo davka. To je za naše poglede pretirano. Veliko delamo s Skandinavci in tam je kultura poslovanja in plačevanja davkov drugačna. Če so davki predpisani, je prav, da jih plačaš. In prav je tudi, da so davki takšni, da preživiš, ko jih plačaš. Tu ima v rokah škarje in platno država.

Letos ste v Kolektorju Etri povečali število zaposlenih na več kot 400, napovedujete dodatne zaposlitve.

Da, število zaposlenih bomo še povečevali, vendar nekoliko počasneje, kot smo načrtovali sprva, ker želimo hitreje povečevati učinkovitost. Naš vzor so tekmeci iz Nemčije, ki imajo več prihodkov na zaposlenega, in temu se bomo poskušali približati. Oni sicer izdelujejo drugačne, večinoma večje transformatorje, zaradi česar prihodki na zaposlenega niso popolnoma primerljiva kategorija. Pa vendar, kljub temu smo si postavili višje cilje.

Kolikšne prihodke na zaposlenega dosegajo v podjetju, ki ste ga kupili v Srbiji?

V Srbiji imajo šestkrat manjše prihodke na zaposlenega kot v naši tovarni v Sloveniji, zato smo se tam lotili resnega prestrukturiranja.

Imate približno 40 tekmecev. Katere spremljate?

Niso vsi proizvajalci transformatorjev naši neposredni konkurenti – v Evropi je naših resnih konkurentov približno deset.

Kako iščete nove kadre? Se vidva pogovarjata z vsemi, ki pridejo v razvoj?

Imeli smo srečo, da nam je uspelo privabiti razmeroma veliko doktorjev elektrotehnike in strojništva, ki so industrijsko usmerjeni.

Kako vidite, da so res industrijsko usmerjeni?

To se takoj vidi. Teoretično usmerjeni doktorji niti ne pridejo v industrijo. Tudi zato, ker so prepričani, da tu ne bodo našli pravih sogovornikov. Pri nas je zdaj nastal bazen zelo dobro izobraženih inženirjev, ki so dobri sogovorniki. Pomemben razlog, zakaj radi pridejo k nam, je tudi to, da lahko pri nas razvijajo in raziskujejo ter hkrati delajo doktorate. Za področje razvoja iščemo zgolj magistre in doktorje znanosti in dobimo jih brez težav, pri tem plača ni odločilna. Ugotavljamo pa, da bomo morali imeti v proizvodnji delovodje in vodje oddelkov, ki bodo imeli visoko izobrazbo.

Kaj je odločilno, če to ni plača?

Glavni motiv sta delo in delovno okolje.

Če bi se med potencialnimi kandidati za službo pri vas pojavil potencialni Nikola Tesla, bi ga prepoznali?

Da – in takoj bi ga vzeli v službo (smeh). Je pa res, da se Tesla ni znal prodati, izume so mu pokradli in na koncu je umrl kot revež.

Ste med redkimi, ali celo edini proizvajalec transformatorjev, ki pri razvoju uporabljate umetno inteligenco. Kako bi to poenostavljeno razložili?

Umetno inteligenco uporabljamo predvsem kot orodje za optimizacijo izdelka. Izmed vseh mogočih rešitev poskušamo v fazi načrtovanja najti najbolj optimalno tehnično zasnovo transformatorja. Transformator imamo parametriziran tako v geometrijskem kot performančnem smislu. Parametrizacija transformatorja omogoča uporabo tako imenovanega genetskega algoritma, s pomočjo katerega optimiziramo elektrotehnične in komercialne parametre transformatorja. Trgu lahko tako ponudimo tehnično optimalen izdelek za optimalno ceno.

Transformatorji so sicer več kot stoletje stara tehnologija iz časa Nikole Tesle. Kako vašo panogo spreminja digitalizacija?

Transformator se v osnovnem delovanju, odkar ga je leta 1888 izumil Tesla, ni spremenil. V aktivnem delu transformatorja se še vedno uporablja magnetno orientirana pločevina, ovoj pa je iz bakra ali aluminija. Hkrati pa je transformator zdaj popolnoma drugačen kot tisti pred 30 ali 50 leti. Tako kot avtomobil, ki ima od izuma naprej še vedno štiri kolesa. Naša dejavnost ni kot proizvodnja računalnikov ali telefonov, kjer se vse zelo hitro spreminja.

Digitalizacija torej ni spremenila načina prenosa električne energije niti pretvarjanja moči?

Ne. Se je pa popolnoma spremenil način upravljanja prenosa in upravljanje transformatorja. Na transformatorjih se razvijajo digitalni sistemi nadzora, ki jih pri nas izdelujemo v hčerinskem podjetju Kolektor Igin. Digitalizacija omogoča upravljanje transformatorja na daljavo. Ni več nujno, da so ljudje navzoči na kakšni oddaljeni trafopostaji, ker je vse mogoče odčitati na daljavo iz centrov vodenja, zato je mogoče optimizirati število zaposlenih. To je še zlasti pomembno za transformatorje, ki so postavljeni na oddaljenih in težje dostopnih območjih. Hkrati pa je transformator digitalno povezan z omrežjem, kar omogoča optimizacijo upravljanja omrežja.

V hčerinski družbi Igin smo začeli razvijati sisteme za nadzor transformatorjev za švedski in tudi za slovenski trg. Pred 14 dnevi smo denimo dobavili transformator za ELES, ki je nameščen v Podlogu in je ravno tako opremljen z našim sistemom za nadzor. Monitoring je razmeroma draga naprava, ki smo jih na začetku uporabljali samo na velikih in dragih transformatorjih, zdaj pa jih nameščamo tudi na cenejše enote, ker kupci vidijo prednost predvsem v stalnem nadzoru iz oddaljene točke.

Kako prehod na obnovljive vire energije vpliva na vaše poslovanje?

To je za nas dobro. Pred dvema letoma smo bili daleč največji igralec za vetrna polja na Danskem – pobrali smo večino naročil in naš tržni delež pri transformatorjih za vetrna polja na morju je bil eno leto celo med 80 in 90 odstotki. V Nemčiji so sicer zgradili večino vetrnih polj ob Severnem morju, ker je tam največ vetra, največ industrije pa je na Bavarskem, zato zdaj gradijo že tretje daljnovodno omrežje od severa proti jugu. To je zdaj eden največjih infrastrukturnih projektov v Nemčiji. Nemci so računali, da bodo v času, ko ne bo vetra, uvažali električno energijo iz Poljske, Češke in drugih držav, vendar je ni dovolj na razpolago. Zato so se odločili, da bodo začeli graditi plinske elektrarne. Tudi to je za nas dobro. Lani, ko se je širila plinska elektrarna v Brestanici, smo bili dobavitelji dizelskega generatorja skupaj s transformatorjem. Generator je bil zgrajen v Italiji, naše hčerinsko podjetje Kolektor Igin pa ga je opremilo s programom za nadzor in umestilo v omrežje.

Kakšno rast načrtujete v prihodnjih dveh letih?

V obdobju do 2022 načrtujemo od deset- do 15-odstotno letno rast. Več ne upamo, čeprav bi lahko dobili več projektov na trgu. Vendar težko rastemo hitreje, ker gre v naši panogi za proizvodnjo z razmeroma veliko zaposlenimi. Vsak transformator je drugačen, in če bi bila rast hitrejša, bi se nam lahko začeli lomiti procesi. Pri kakovosti pa ne bomo popuščali.

V Evropi smo priznani kot proizvajalec višjega srednjega razreda transformatorjev, kot pri avtomobilistih Mercedes, Audi ali BMW. Ne delamo pa najzahtevnejših in največjih transformatorjev (kot bi rekli v avtomobilističnem žargonu – ne delamo ferrarijev, maybachov ali podobno). Nekaj tovarn je v Evropi, ki znajo delati 700-kilovoltne transformatorjev, vendar tega mi ne delamo. Nam kupci v Skandinaviji povedo, da nas uvrščajo na najvišjo kakovostno raven v razredu transformatorjev, ki jih izdelujemo. Trije, ki imajo tak imidž, so Siemens, ABB in General Electric. To nam povedo naši kupci, denimo družbe EON, RWE ali Vattenfall.

Zakaj ne avtomatizirate proizvodnje?

Ne poznamo nikogar, ki bi imel proizvodnjo tako velikih transformatorjev avtomatizirano. Pri manjših transformatorjih, kot jih vidite na distribucijskem omrežju, je to mogoče, ker so serijski. Mi smo se usmerili v velike transformatorje, ti pa so vsi narejeni po naročilu in vsi imajo različne specifikacije. Izdelamo približno 200 transformatorjev na leto in od tega je več kot 120 različnih konstrukcij. Zelo redko naredimo dva ali tri enake transformatorje. Pri takšni proizvodnji je avtomatizacija skoraj nemogoča.

Kolikšna je življenjska doba transformatorjev?

Približno 40 let. V praksi pa je tako, da tudi transformatorji, ki smo jih izdelali v petdesetih letih prejšnjega stoletja in so zdaj stari že 60 let in več, še vedno uspešno delujejo. Težava danes ni več toliko v funkcionalnem staranju. Transformator normalno dela, je pa hrupen, kar ljudi, ki živijo v njegovi okolici, večinoma moti. Takšen transformator ima za današnje poglede daleč prevelike električne izgube v delovanju. Pojavljajo se potrebe po nizkohrupnih transformatorjih – na tem področju smo zelo dobri. Poleg tega so današnje zahteve transformatorji z majhnimi izgubami. Tretjič pa, na stare transformatorje ni mogoče namestiti digitalnih sistemov za daljinsko vodenje, zato je njihovo vzdrževanje in upravljanje dražje.

Kakšne naložbe pripravljate, da boste lahko dosegli od 10- do 15-odstotno rast?

Letos bomo postavili dve novi peči, ena bo za sušenje tuljav, druga za sušenje sestavnih delov. Hkrati že nabavljamo in načrtujemo montažo novega generatorja v laboratoriju, ker imamo zdaj le enega – če nam ta odpove, ne moremo opravljati testov. Najprej bomo optimizirali sedanje prostore, nato sledi širitev na območju za tovarno, kjer smo kupili dodatno zemljišče. Ne moremo pa še govoriti o velikosti naložbe, ker moramo najprej počakati na projekte.

Kupili ste podjetje v Srbiji – načrtujete še kakšen prevzem?

Ne, to je dovolj. Dnevno se ukvarjamo s prestrukturiranjem tega podjetja. Srbske navade so precej drugačne od naših in ni nam vseeno, kakšni izdelki pridejo od tam. Logika našega prevzema ni, da bi tam proizvajali cenejše izdelke, temveč da bomo tam izdelovali enako kakovostne izdelke, le da bodo to izdelki manjših moči in nižjih napetosti.

Ste spremenili vodstvo?

V upravi sta zdaj dva Slovenca in en Srb. V podjetju je 77 zaposlenih, rast na letni ravni pa bo tam precej več kot 15-odstotna, ker je izhodišče nižje. Letos bodo ustvarili 3,5 milijona evrov prihodkov, potencial pa je velik.

Kako se pripravljate na morebitno ohlajanje ali krizo?

Tako, da smo manj zadolženi in bolj previdni pri naložbah. Ko smo v letih 2011 in 2012 gradili novo tovarno, smo naenkrat investirali 30 milijonov, kar je bil pri takratnih 50 milijonih evrov prihodkov velik zalogaj, nato pa nas je udarila še kriza. Zdaj ne želimo ponoviti te napake, zato se bomo širili postopno.

Koliko dobička ste lani izplačali lastniku?

Malo manj kot polovico ustvarjenega dobička, približno tri milijone. Imamo pa dobre lastnike, ki se vpletajo samo takrat, ko je to potrebno. Večji del dobička reinvestiramo v razvoj in rast.

TO SO RAZLOGI, DA JE KOLEKTOR ETRA ZMAGOVALKA SLOVENSKEGA IZVOZA

"Kolektor Etra nas je poleg izvoznih dosežkov prepričala s tem, da raste trikrat hitreje kot trg. To ne dosega na račun pridobivanja poslov z nizkimi cenami, ampak z vstopom v višje cenovne razrede, ki jih obvladujejo multinacionalke. Ob tem hkrati povečuje svojo dobičkonosnost. Na tujih trgih nastopa z lastno blagovno znamko, ki jo gradijo tehnično dovršeni energetskih transformatorji in v razvoju katerih uporablja tudi umetno inteligenco. Kolektor Etra 90 odstotkov prihodkov ustvari v tujini, od tega več kot polovico na zahtevnih trgih Skandinavije. Odlikujejo jo stabilni finančni kazalniki poslovanja: 15-odstotna letna rast prodaje v zadnjih petih letih, nadpovprečna dobičkonosnost ter ambiciozni načrt za prihodnost," je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Člani letošnje strokovne komisije za izbor nagrajenca so profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in akademski vodja projekta Izvozniki.si Mojmir Mrak, predsednik uprave SID banke, Sibil Svilan, vodja poslovanja s podjetji in investicijskega bančništva Unicredit banke, Alessandro Pontoglio, samostojni analitik Unicredit banke Borut Zebec, generalna direktorica lanske zmagovalke slovenskega izvoza Adrie Mobil Sonja Gole, Monika Klinar, direktorica nišnih projektov Časnika Finance, analitik Financ Jure Ugovšek ter direktor in urednik Časnika Finance Peter Frankl.

Nekaj utrinkov iz proizvodnje:

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Spoznajte slovensko podjetje, ki je po BMW in VW postalo še razvojni dobavitelj družbi Mercedes

Janez Koprivec, Siliko: »S pridobitvijo novega projekta sklenemo posel za najmanj sedem let. Zato je nujno stabilno in do gospodarstva...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kdo so Pomurci, ki izdelujejo dele za avtomobile znamk Bentley, Maserati, Jaguar, Mercedes, BMW, … 2

Avtomobilisti BMW, Mercedes-Benz, Audi, Porsche, Maserati, Jaguar, Bentley, Volvo, Ford in Volkswagen vgrajujejo dele iz gornjeradgonske...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Pirnar z vhodno steno theatrica napoveduje prelom s pettisočletno zgodovino klasičnih vhodnih vrat 25

Ta inovativni izdelek je nominiran za german design award 2019, Pirnar pa z njim meri na še višji cenovni razred

IZVOZNIKI
Novice
Novice Rast izvoznih naročil se že ohlaja. Kako bo v prihodnjem letu? 5

Izvoz ostaja močan, a ko izvoznike povprašate o novih naročilih, ne uporabljajo več superlativov, kot so jih nedavno

IZVOZNIKI
Novice
Novice (intervju) Krka je na Kitajskem zagnala razvojno proizvodnjo 3

Aleš Rotar, član Krkine uprave: »Je čas novih izdelkov in je čas novih trgov. Za Krko je zdaj čas novega trga, Kitajske.«

IZVOZNIKI
Novice
Novice To so izdelki, s katerimi bodo slovenska podjetja povečevala dobičke

GZS je podelila priznanja najbolj inovativnim podjetjem - kaj so izumili in kaj si podjetja od inovacij obetajo

IZVOZNIKI
Novice
Novice Bijol hoče z gozdarskim zgibnikom prodreti na Japonsko 2

Japonci po nesreči v Fukušimi s subvencijami za nakup gozdarske mehanizacije spodbujajo izkoriščanje lesne biomase za pridobivanje...