• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Ekološkega mleka še ne pridelamo dovolj za izvoz Ekološkega mleka še ne pridelamo dovolj za izvoz Čeprav izvozimo polovico slovenskega mleka, moramo ekološko pridelanega uvažati; Ljubljanske mlekarne ga imajo trenutno dovolj le za izdelavo običajnega bio tekočega jogurta
To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše Pri 34 letih ima podjetji, ki sta lani ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička
Kje je in v katero smer gre identifikacija zaposlenih Kje je in v katero smer gre identifikacija zaposlenih S produktnim direktorjem vodilnega slovenskega ponudnika opreme, sistemov in rešitev za logistiko in avtomatsko identifikacijo smo govorili o trendih v identifikaciji zaposlenih, elektronskem beleženju delovnega časa in rešitvah za vstop.
Barva generacij, ki jo je pred pol stoletja poimenovala računovodkinja Barva generacij, ki jo je pred pol stoletja poimenovala računovodkinja V prostorih Švicarije v ljubljanskem Tivoliju je potekalo sklepno praznovanje 50-letnice Jupola

Informacijska varnost je močna le toliko kot njen najšibkejši člen

Čas branja: 4 min
01.10.2018  07:00  Dopolnjeno: 04.10.2018 20:00
Finec Mikko Hypponen, strokovnjak za informacijsko varnost, bo na dogodku, ki bo pod pokroviteljstvom A1 potekal 9. novembra v Ljubljani, govoril o trendih kibernetske varnosti, kaj prinaša prihodnost, kako se ustrezno pripraviti in zaščiti.
Informacijska varnost je močna le toliko kot njen najšibkejši člen
»Na spletu me najbolj skrbijo njegovi uporabniki,« pove Mikko Hypponen, strokovnjak za informacijsko varnost in kolumnist.

Obveščaj me o novih člankih:  
Mikko Hypponen dodaj
Google dodaj
Radisson dodaj
Viris dodaj
Milan Gabor dodaj

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi morala poslovna okolja varovati okoli 90 odstotkov vseh podatkov, v povprečju pa jih ustrezno ščitijo le približno polovico, čeprav je skrb za informacijsko varnost ena glavnih prioritet vsakega podjetja. Naloga tistih, ki skrbijo za obrambo, je vsak dan težja. Govorili smo z enim od njih. Mikko Hypponen je vodja raziskovanja v korporaciji F-secure, ki se je uspešno spopadla z vsemi velikimi internetnimi virusi današnjega časa.

Namesto IoT smo dobili internet nezanesljivih stvari

Internet stvari (IoT) je že močno razširjen, če nam je to všeč ali ne, in to zato, ker so se močno znižali stroški, ne toliko zaradi koristi, ki jih prinaša.

»Nadvse preprosto in poceni je postalo, da napravam in stvarem dodate internetno povezavo. Ker pa je povezava poceni, ni treba, da je zelo koristna, da bi jo kupci kupili,« pravi Mikko Hypponen, strokovnjak za informacijsko varnost, in doda, da je rezultat tega, da smo dobili »internet nezanesljivih stvari«.

V večini primerov se zdaj naprave povezujejo z internetom zato, da ima od tega korist proizvajalec, ne uporabnik. Tako gospodinjski aparati zbirajo podatke o tem, kako in kdaj se uporabljajo in o lokacijah strank. Te informacije so izjemno dragocene za proizvajalce, zato so tudi najbolj običajne naprave, kot je opekač za kruh, povezane v splet. »Podatki so nova nafta,« nam potrdi sogovornik.

To ne pomeni, da IoT ne prinaša prednosti za uporabnike, seveda jih. »Predstavljajte si prednosti preprostih navad, denimo da si boste kar iz postelje lahko prižgali kavni avtomat ali vklopili pralni stroj, ko ste v službi,« ponazori Mikko. »Pametni domovi ponujajo tudi izboljšano varnost, saj vam bo varnostni sistem sporočil, takoj ko bo zaznal kaj sumljivega. Povečana energetska učinkovitost prinaša prihranek stroškov. Na primer termostat, ki optimizira porabo glede na vaše vedenje. Tudi številne druge inovacije obljubljajo, da bodo izboljšale kakovost našega življenja,« še doda.

Ko danes pobrskate po Googlu za slikami »pametnega doma« boste bombardirani s slikami elegantnih življenjskih prostorov v moderni beli barvi. Težava v tej privlačni vizualizaciji je, da spletna varnost ni vključena v to lepo oblikovanje, nam pove Mikko in doda, da spletna varnost ni prodajna točka pri napravi, kot je pralni stroj. Prodajne točke pri pralnih strojih so velikost, barva, cena, nosilnost in programi pranja. Ker varnost ne igra pomembne vloge, prodajalci vanjo ne vlagajo veliko. »To pa pripelje do nevarnih naprav in posledic, ki smo jih že videli,« pove sogovornik.

Vendar je to samo eden od vidikov varnosti interneta, ki potrebuje več pozornosti. Druga problematična področja so redke ali neobstoječe posodobitve programske opreme, neselektivno zbiranje podatkov in pomanjkanje ustreznega šifriranja podatkov.

»Enkrat, ko bodo stroški čipov upadli na nekaj centov na enoto, bo na spletu vse in prodajalci bodo lahko dobili podatke, ki jih želijo,« opozarja Mikko.

Regulacije na tem področju

Veliko je pobud za regulacijo področja, a te velikokrat ne dosežejo želenega učinka. Razvoj IoT ima velike posledice v zvezi z nadzorom, zasebnostjo in pravicami potrošnikov. Brez ustrezne zaščite se lahko hitro zgodi, da bomo tudi sami postali del interneta stvari. Namesto da bi mi nadzorovali tehnologijo, se lahko trend obrne in bomo sami v nemilosti spleta, senzorjev, strežnikov in algoritmov, meni naš sogovornik.

»Splet ni nastal zaradi varnosti in zasebnosti. Najprej smo ga zgradili, šele pozneje pa ugotovili, da ga moramo tudi zaščiti, in potem smo lovili ta zaostanek. To še vedno počnemo,« pove Mikko in opozori, da se žal tudi internet stvari ne gradi za varnost. Meni, da ni še prepozno, a je skrajni čas, da vzamemo varnost interneta stvari resno, preden bodo težave, zaradi zanemarjanja težav, postale prevelike.

Nove naprave odpirajo nove možnosti v domišljiji spletnih kriminalcev

Že večkrat smo videli, kako so različni boti stegnili svoje lovke na internet stvari, največji med njimi je bil Mirai. To napadalno omrežje je okužilo kar 100 tisoč sistemov. Nobeden od teh sistemov ni bil računalnik, ampak so bile vse naprave, povezane v internet stvari. Z drugimi besedami, šlo je za naprave v naših domovih. Od takrat smo videli še več deset novih različic miraija.

»Obstoj bota Mirai je bil mogoč zaradi uporabe privzetih podatkov za prijavo v te naprave. Hekerji so preprosto napisali zlonamerno programsko kodo, ki je preizkusila znana privzeta uporabniška imena in gesla proizvajalcev v napravah, najdenih na internetu. Veliko preveč naprav preprosto uporablja privzeta gesla. Posledice tega so lahko daljnosežne,« pove Mikko in doda, da so ne varne naprave IoT najšibkejši člen v verigi in odpirajo vrata za spletne napade, katerih cilj niso naprave same, ampak omrežja, v katera so povezane.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako ljubljanski proizvajalec sesalnikov prodaja na 70 trgov, najboljše prodajalce pa pelje na Bali 12

Hyla z novim modelom sesalnika prodajo povečuje za tretjino; največja trga sta Nemčija in ZDA

IZVOZNIKI
Novice
Novice Tako je Primorec prišel do posla z indijskimi milijarderji 1

Erik Zobec je z eno največjih indijskih družb Dalmia Bharat Group v Indiji zagnal najsodobnejšo proizvodnjo ognjevzdržnih betonov

IZVOZNIKI
Novice
Novice Bisol zasut z naročili, z novimi roboti zmogljivosti povečuje za 66 odstotkov

Prodajo razširili že na več kot 400 kupcev iz 83 držav

IZVOZNIKI
Novice
Novice Impol začenja naložbo za 40-milijonski posel z BMW

Dodana vrednost pri novih izdelkih za električne modele BMW je dva- do trikrat višja kot pri njihovem povprečnem izdelku

IZVOZNIKI
Novice
Novice To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše 10

Pri 34 letih ima podjetji, ki sta lani ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička

IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako so Avstrijci na Bledu povezali jugovzhodno Evropo 1

Mednarodna poslovna konferenca Austria Connect Southeast Europe 4.0 je prejšnji teden na Bledu povezala avstrijske podružnice,...