• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Gospodarska menjava med Slovenijo in Hrvaško: Sodelovanje, partnerstvo in skupaj Gospodarska menjava med Slovenijo in Hrvaško: Sodelovanje, partnerstvo in skupaj Na poslovnem zajtrku Poslovnega kluba SLO CRO ob dnevu državnosti Republike Slovenije in Republike Hrvaške sta se na Mokricah srečala slovenski in hrvaški gospodarski minister
Ekološkega mleka še ne pridelamo dovolj za izvoz Ekološkega mleka še ne pridelamo dovolj za izvoz Čeprav izvozimo polovico slovenskega mleka, moramo ekološko pridelanega uvažati; Ljubljanske mlekarne ga imajo trenutno dovolj le za izdelavo običajnega bio tekočega jogurta
To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše Pri 34 letih ima podjetji, ki sta lani ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička
Kje je in v katero smer gre identifikacija zaposlenih Kje je in v katero smer gre identifikacija zaposlenih S produktnim direktorjem vodilnega slovenskega ponudnika opreme, sistemov in rešitev za logistiko in avtomatsko identifikacijo smo govorili o trendih v identifikaciji zaposlenih, elektronskem beleženju delovnega časa in rešitvah za vstop.

Bisol zasut z naročili, z novimi roboti zmogljivosti povečuje za 66 odstotkov

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
izvozniki   dodaj
naložbe podjetij   dodaj
podjetja   dodaj
elektrika   dodaj
poslovanje podjetij   dodaj
 
Čas branja: 5 min
05.06.2019  13:00
Prodajo razširili že na več kot 400 kupcev iz 83 držav
Bisol zasut z naročili, z novimi roboti zmogljivosti povečuje za 66 odstotkov
Bisol želi utrditi tržni položaj v Evropi, kjer se je prebil med tri največje proizvajalce. Prodajo pa uspešno širi tudi na trge Bližnjega in Dalnjega Vzhoda, v Ukrajino in še kam. "Zaradi novih zmogljivosti bomo potrebovali nove sodelavce v prodaji," pove Dag Kralj, član uprave Bisola, ki smo ga slikali ob enem od novih strojev.
Foto: Mateja Bertoncelj

Obveščaj me o novih člankih:  
izvozniki   dodaj
naložbe podjetij   dodaj
podjetja   dodaj
elektrika   dodaj
poslovanje podjetij   dodaj

Družba Bisol iz Latkove vasi blizu Prebolda končuje montažo novih najsodobnejših strojev za proizvodnjo solarnih panelov. »Z njimi bomo zmogljivosti tovarne povečali za dve tretjini. Prej smo lahko letno naredili panele vršne moči 150 megavatov, po novem jih bomo lahko za 250 megavatov. Vrednost naložbe je med 2,5 in tremi milijoni evrov, končana bo do poletja. Financiramo jo iz lastnih sredstev. Zaradi širitve bomo potrebovali nove sodelavce v prodaji, v proizvodnji pa bomo zaposlovali bolj usposobljen kader,« je povedal Dag Kralj, član uprave družbe Bisol.

Bisol je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo sončnih panelov ter tudi eno največjih in najstarejših tovrstnih evropskih podjetij.

»V zadnjih nekaj letih smo se prebili med tri največje evropske proizvajalce. V naši panogi smo edino svetovno podjetje (primerljive velikosti ali večje), ki že 15 let posluje z dobičkom. Konkurenčnost smo vedno gradili na visoki kakovosti panelov, ki imajo odličen energijski izkupiček in tako visoko stopnjo donosnosti, ter na konkurenčnih cenah naših panelov. Take cene smo lahko ponujali, ker so bile naše zmogljivosti polno izkoriščene, s čimer smo si zagotavljali čim nižje fiksne stroške. Hkrati so nam paneli prinašali dovolj dobička, da smo ga vlagali v njihov nadaljnji razvoj ter v razvoj podjetja. Zadnja štiri leta smo v proizvodnji, praktično brez prestanka delali 24 ur na dan, sedem dni na teden – in to ob dejstvu, da nikoli ne delamo na zalogo, pač pa da je vsak izdelek, preden gre v proizvodnjo, že tudi prodan. Vsako leto smo zmogljivosti v proizvodnji povečali za deset do 15 odstotkov, zdaj pa je bil čas za večji skok,« pravi Dag Kralj.

Zakaj tako veliko povečanje zmogljivosti?

Bisol želi utrditi tržni položaj v Evropi, kjer je po stečaju nemškega tekmeca, družbe Solar World, postal eden največjih ter najbolj prepoznavnih proizvajalcev. Trg panelov je sicer izredno razdrobljen, tako da Bisolovi tržni deleži na trgih, kjer so najmočnejši, denimo v Italiji in državah Beneluksa, z deset in več odstotki pomenijo že vodilni tržni položaj.

»S sodelavci smo bili pred nedavnim na za našo panogo največjem sejmu v Evropi Intersolar München. Letos je trg v Evropi izredno močan. Videti je, da bo to po letu 2012 najboljše leto, in mi želimo v Evropi utrditi tržni položaj. To lahko storimo le z novimi zmogljivostmi, kjer nam bodo povečane količine toliko znižale fiksne stroške, da bomo lahko ohranili konkurenčne cene pri kupcih in konkurenčne nabavne cene pri dobaviteljih surovin. Povečane zmogljivosti potrebujemo tudi, da bi lahko ohranili konkurenčne dobavne roke. Vse panele naredimo za znanega kupca, kar je dobro, ker lahko poslujemo brez zalog, je pa treba paziti, da dobavni roki niso predolgi,« pojasnjuje sogovornik.

Cene panelov so nehale upadati

Na trgu panelov se dogajajo velike spremembe. Cene panelov, ki so se v povprečju v zadnjih desetih letih znižale za okoli 80 odstotkov, so nehale upadati. »Celotna panoga proizvajalcev panelov je tako zasuta z naročili, da posluje na robu zmogljivosti. Pričakuje se, da naj bi se v drugi polovici leta cene panelov celo rahlo zvišale,« pojasnjuje Dag Kralj.

Ne več Evropa, zdaj je Kitajska največji trg panelov

Povpraševanje po panelih pa se ne povečuje le v Evropi, ki je po besedah Daga Kralja še pred petimi predstavljala praktično 75 odstotkov svetovnega trga, pač pa predvsem zunaj nje.

»Zaradi velikega vzpona Kitajske je lani Evropa pomenila le še desetino svetovnega trga panelov. Kitajska, kjer pred petimi leti še tako rekoč niso postavljali sončnih elektrarn, danes pomeni že polovico svetovnega trga sončnih panelov. Ne kot proizvajalca panelov – pač pa kot država, kjer postavljajo sončne elektrarne. V državnem petletnem razvojnem načrtu kitajske vlade so sončne elektrarne že drugič poimensko omenjene kot strateška panoga, ki jo bo Kitajska razvijala. Odpirajo se tudi drugi trgi, kot so Indija, Bližnji vzhod … Letos se pričakuje, da bo svetovni trg panelov zrasel za 18 odstotkov.«

Prodor na Bližnji in Daljni vzhod

Na rast zato Bisol ne računa samo v Evropi, ampak tudi zunaj nje, kamor že širijo poslovanje. Uroš Merc, ustanovitelj, 64-odstotni lastnik in do lani tudi direktor Bisola, se je preselil v Dubaj, da bi podjetje poslovanje širilo na trgih Bližnjega vzhoda, pa tudi drugam. Prvi rezultati so že tu. Bisol bo prvi milijon evrov prihodkov letos ustvaril s prodajo panelov v Savdski Arabiji, Omanu, Egiptu, pa tudi v Jemnu. Uspešni so tudi na Daljnem vzhodu, kjer računajo na več milijonov prodaje na trgih Filipinov in Vietnama.

Vstop v Skandinavijo

Vstopajo tudi na trg Skandinavije. »V skandinavskih državah je okoljska ozaveščenost zelo visoka, kupna moč je dobra. To, da imaš na strehi sončno elektrarno, tam postaja statusni simbol. Mi tam panele prodajamo na Danskem, Švedskem in Norveškem,« je povedal Dag Kralj.

Lanski rezultat in načrti

Bisol oziroma Bisol Group, kot je polno ime podjetja, ima malo manj kot 200 zaposlenih. Lani so prihodke v primerjavi s predlanskim zmanjšali, in sicer z 42,2 milijona evrov na 41 milijonov evrov, čisti dobiček pa so z enega povečali na okoli dva milijona evrov. Količinsko so prodajo panelov povečali, a zaradi nižjih cen je bil prihodek malo manjši.

»Prodajo smo razširili že na več kot 400 kupcev iz 83 držav. Letos ocenjujemo, da bomo ustvarili 50 milijonov evrov prihodkov in spet nekje dva milijona evrov čistega dobička,« pravi Dag Kralj.

Letos v Ukrajini desetmilijonski projekt

Njihovi glavni kupci so veliki distributerji elektromateriala, kjer se potem oskrbujejo tisti, ki postavljajo male in srednje velike sončne elektrarne. V Bisolu prevzemajo tudi večje projekte. Letos bo, kot kaže, njihov največji potekal v Ukrajini. »Posel je vreden deset milijonov evrov. Pri navezavi stikov s poslovnimi partnerji v številnih državah nekdanje Sovjetske zveze nam je pomagal slovenski častni konzul v Belorusiji Sergej Badulija, ki bi se mu tudi na tem mestu rad za to zahvalil,« je povedal Dag Kralj.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako ljubljanski proizvajalec sesalnikov prodaja na 70 trgov, najboljše prodajalce pa pelje na Bali 12

Hyla z novim modelom sesalnika prodajo povečuje za tretjino; največja trga sta Nemčija in ZDA

IZVOZNIKI
Novice
Novice Tako je Primorec prišel do posla z indijskimi milijarderji 1

Erik Zobec je z eno največjih indijskih družb Dalmia Bharat Group v Indiji zagnal najsodobnejšo proizvodnjo ognjevzdržnih betonov

IZVOZNIKI
Novice
Novice To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše 13

Pri 34 letih ima podjetji, ki sta lani ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička

IZVOZNIKI
Novice
Novice Lip Bled še naprej meri na prvo mesto, zato nadaljujejo večmilijonske naložbe 2

Na trgu Nemčije in Avstrije ustvarijo 45 odstotkov vseh prihodkov