• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Gospodarska menjava med Slovenijo in Hrvaško: Sodelovanje, partnerstvo in skupaj Gospodarska menjava med Slovenijo in Hrvaško: Sodelovanje, partnerstvo in skupaj Na poslovnem zajtrku Poslovnega kluba SLO CRO ob dnevu državnosti Republike Slovenije in Republike Hrvaške sta se na Mokricah srečala slovenski in hrvaški gospodarski minister
Ekološkega mleka še ne pridelamo dovolj za izvoz Ekološkega mleka še ne pridelamo dovolj za izvoz Čeprav izvozimo polovico slovenskega mleka, moramo ekološko pridelanega uvažati; Ljubljanske mlekarne ga imajo trenutno dovolj le za izdelavo običajnega bio tekočega jogurta
To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše Pri 34 letih ima podjetji, ki sta lani ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička
Kje je in v katero smer gre identifikacija zaposlenih Kje je in v katero smer gre identifikacija zaposlenih S produktnim direktorjem vodilnega slovenskega ponudnika opreme, sistemov in rešitev za logistiko in avtomatsko identifikacijo smo govorili o trendih v identifikaciji zaposlenih, elektronskem beleženju delovnega časa in rešitvah za vstop.

Kje je in v katero smer gre identifikacija zaposlenih

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
izvozniki   dodaj
identifikacija   dodaj
beleženje...   dodaj
Andrija Pušić dodaj
Time dodaj
 
Čas branja: 5 min
13.06.2019  05:00
S produktnim direktorjem vodilnega slovenskega ponudnika opreme, sistemov in rešitev za logistiko in avtomatsko identifikacijo smo govorili o trendih v identifikaciji zaposlenih, elektronskem beleženju delovnega časa in rešitvah za vstop.
Kje je in v katero smer gre identifikacija zaposlenih
»Mi ne določamo, kaj bo z nadurami, s prezgodnjimi odhodi v petek in podobno. To je stvar delovne regulative in predmet pogajanj med delodajalci in delojemalci oziroma med tistimi, ki jih zastopajo. Naša vloga je, da ponudimo pristne, celovite in kakovostne podatke. Zato smo raje nevtralni in se ne opredeljujemo, ali je dobra ideja, da se morajo vsi zaposleni registrirati, ali ni. To je politična odločitev.Tako ob nedavni razsodbi evropskega sodišča o obveznem beleženju delovnega časa,« poudarja produktni direktor skupine Špica Andrija Pušić.

Obveščaj me o novih člankih:  
izvozniki   dodaj
identifikacija   dodaj
beleženje delovnega...   dodaj
Andrija Pušić dodaj
Time dodaj

Produktni direktor skupine Špica Andrija Pušić ob nedavni razsodbi evropskega sodišča, da bi morali vsi delodajalci delovni čas beležiti računalniško, pravi, da bi lahko bili ob takšni odločitvi veseli, saj naj bi dobili več posla, obenem pa dodaja, da so v dolgih letih obstoja podjetja videli že precej podobnih stvari, pa se ni zgodilo nič dramatičnega. Ocenjuje, da je malce nerealno tako enopotezno predpisati uporabo sistemov kar vsepovprek.

Kako vi evidentirate prihod v službo in odhod iz nje?

Na vratih imam registrator in uporabljam prstni odtis, saj sem del skupine, ki sočasno testira biometrične naprave.

V katero smer gre trend registracije – je to prstni odtis, skeniranje očesa, čip, vgrajen pod kožo, telefon ali kaj petega?

Trend je zagotovo registracija z mobilno aplikacijo. Nekateri gredo pri tem v skrajnost, da aplikacija lokacijsko zabeleži prisotnost avtomatično, vendar smo mi pri tem malce bolj previdni. Namreč, čeprav je nekdo v bližini delovnega mesta, še ne pomeni, da takrat dejansko dela.

In kako rešujete ta izziv?

Ko aplikacija zazna, da si na pravi lokaciji, predlaga štetje delovnega časa. In obratno, delovni čas lahko evidentiraš tudi na poljubni lokaciji, če je tak dogovor.

Torej je glavni trend pri registraciji trenutno uporaba mobilnikov?

Ja, ampak ne vedno in povsod. Nekaterim zaposlenim bolj ustreza telefon, nekaterim kartica. Nekateri imajo aplikacijo na telefonu kot rezervo, če doma pozabijo kartico.

Koliko pa je razširjen način z odčitavanjem prstnega odtisa?

Registracijo s prstnim odtisom je informacijski pooblaščenec svojčas tako rekoč prepovedal. Zato v Sloveniji nimamo prav veliko tovrstnih referenc. S prepovedjo naj bi ščitili dostojanstvo zaposlenih, češ da je biometrija preveč vsiljiva oblika identifikacije. Tudi za biometrično kontrolo pristopa moraš imeti dovoljenje informacijskega pooblaščenca in dokazati, da to ni zgolj zaradi praktičnih razlogov, ampak dejansko zaradi varnosti ...

Pa se kaj premika na tem področju?

Zadnje čase se odpira možnost, da imaš lahko prstni odtis shranjen na svoji kartici. Potem je ta vedno s teboj in se ne hrani nikjer drugje. Naprava zgolj primerja odtis na kartici s tvojim prstom. Nisem pa prepričan, da informacijski pooblaščenec v tem vidi kako bistveno razliko, saj že v temelju vidi biometrijo kot nekaj pretiranega, kot neko tveganje. Tega ne razumem najbolje, saj prstne odtise puščamo za sabo prav povsod in jih ni težava pobrati.

Torej, če bi nekomu vzel prstni odtis z mize, bi lahko z njim odprl vrata?

Niti ne, saj so ti čitalniki dandanes precej zviti in imajo mnoge senzorje, ki med drugim merijo obliko prsta, temperaturo, barvo, prevodnost in podobno. Vsaka nova generacija je pri tem zanesljivejša od prejšnje. Nobena tehnologija pa ni 100-odstotno varna, tega preprosto ni.

Kateri je najmanj zanesljiv sistem identifikacije?

Gotovo kartica. Starejše kartice je mogoče zelo enostavno kopirati. Izdelava kopije zastarele kartice je primerljiva z izdelavo kopije navadnega cilindričnega ključa. Napravo za kopiranje nekaterih vrst starih kartic je na spletu mogoče kupiti že za deset evrov. In verjetno je v slovenskih podjetjih največ prav kartičnega preverjanja. Da. Zadnjih deset let sicer imamo novejše tehnologije kartic, ki se zelo težko kopirajo. Kartice, narejene recimo pred letom 2000, pa so glede kopiranja precej naivne in svetujemo zamenjavo.

Koliko pa so podjetja zainteresirana za registriranje s telefonom?

Čedalje bolj, sploh tam, kjer uporabljajo službene telefone.

Za lažjo predstavo: koliko časa zahteva in koliko stane prehod s kartične tehnologije na novo, ki omogoča registracijo tudi z mobilnim telefonom?

Odvisno od števila uporabnikov, sicer pa od poldrugega evra do deset evrov na uporabnika. Prehod je lahko zelo hiter, le na telefone si morajo naložiti aplikacijo.

Koliko je v Sloveniji zavedanja o pomembnosti kontrole pristopa ali registracije delovnega časa v primerjavi z Avstrijo in Nemčijo?

Razlika se pozna, v glavnem zaradi ekonomskih razlogov, saj imajo njihova podjetja in ustanove več denarja kot naše družbe in ta strošek potem ne vpliva občutneje na poslovanje. Pri nas pa ima cena dostikrat odločilno vlogo. Tam si kolikor toliko ugledna organizacija ne dovoli kupiti poceni sistema sumljivega porekla ali kakovosti. Pri nas in drugje v jugovzhodni Evropi pa se še vedno kupuje tisto, kar je najceneje.

Katere so prednosti registriranja delovnega časa s telefonom v sistemu Time &­ Space?

Predvsem registriranje na terenu ali pri delu od doma. Nekateri se tudi radi znebijo kartice in se raje registrirajo s telefonom ne glede na lokacijo. So pa tudi druge prednosti, denimo pregledovanje podatkov o prisotnosti in kršitvah, pošiljanje in potrjevanje vlog za odsotnost, sledenje potrjenim in čakajočim vlogam v realnem času ... telefon je vendarle vedno pri roki.

Kakšni pa so odzivi slovenskih podjetij na sistem registracije delovnega časa v oblaku All Hours?

Nekateri so nezaupljivi zaradi osebnih podatkov, sprašujejo se, ali jih smejo hraniti v oblaku in ali je to v skladu z GDPR. Odgovor je k sreči pritrdilen. Nekaterim pa še vedno bolj ustreza, da opremo kupijo in jo sami vzdržujejo, kot da plačujejo mesečno naročnino. Vendarle pa število strank zanesljivo raste, trenutno All Hours uporablja že več kot 200 podjetij.

In koliko so slovenska podjetja nasploh dovzetna za prehod na sisteme v oblaku?

Čedalje več podjetjem se zdi to samoumevno. Trend je sicer počasen, je pa viden in se pospešuje. Tudi najbolj nezaupljivi uporabniki so se začeli vsaj pogovarjati o tem.

Čakajo izkušnje drugih?

Tako je. Malce so zadržani in se zavedajo, da jih to čaka, niso pa še prepričani, kako se lotiti in ali je že pravi čas za to.

Kakšne pa so izkušnje tistih, ki so že v oblaku?

Vsaka taka večja sprememba prinaša nekaj bolečine, o tem ni dvoma. Ampak na dolgi rok preprosto ni alternative. O tem se bolj ko ne vsi strinjajo.

Kdaj pričakujete, da bo večje število slovenskih podjetij imelo registracijo delovnega časa v oblaku?

Če od napovedi Gartnerja odštejemo malce pompa, pa upoštevamo še regijski zaostanek, ocenjujem, da bomo čez dve leti prodajali več rešitev v oblaku od klasičnih.

Za konec povejte še, kako napredujete s kontrolo pristopa v oblaku Door Cloud?

Tukaj gre za povsem novo storitev in nov poslovni model pri kontroli pristopa. Za zdaj smo še v betafazi in iščemo partnerje, ki bodo Door Cloud ponujali končnim uporabnikom. Predvsem ciljamo na lokalna varnostna podjetja v regiji in tudi širše.

Ste edini, ki ponujate kaj takega?

Če se ne motim, je to edina taka ponudba v regiji in zato tudi najboljša. (smeh) Je tudi konkurenčna v svetovnem merilu, saj ponuja možnost vstopa z mobilnikom brez kakršnegakoli čitalnika na vratih, zgolj na podlagi lokacije. Do pred kratkim smo bili celo edini, ki smo ponujali karkoli primerljivega.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Kako ljubljanski proizvajalec sesalnikov prodaja na 70 trgov, najboljše prodajalce pa pelje na Bali 12

Hyla z novim modelom sesalnika prodajo povečuje za tretjino; največja trga sta Nemčija in ZDA

IZVOZNIKI
Novice
Novice Tako je Primorec prišel do posla z indijskimi milijarderji 1

Erik Zobec je z eno največjih indijskih družb Dalmia Bharat Group v Indiji zagnal najsodobnejšo proizvodnjo ognjevzdržnih betonov

IZVOZNIKI
Novice
Novice To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše 13

Pri 34 letih ima podjetji, ki sta lani ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička

IZVOZNIKI
Novice
Novice Bisol zasut z naročili, z novimi roboti zmogljivosti povečuje za 66 odstotkov

Prodajo razširili že na več kot 400 kupcev iz 83 držav

IZVOZNIKI
Novice
Novice Lip Bled še naprej meri na prvo mesto, zato nadaljujejo večmilijonske naložbe 2

Na trgu Nemčije in Avstrije ustvarijo 45 odstotkov vseh prihodkov