• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika

Kako se Livar z zapolnjenimi proizvodnimi zmogljivostmi prestrukturira in kakšni so načrti novega vodstva

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
izvozniki   dodaj
prestrukturiranje   dodaj
poslovanje podjetij   dodaj
Livar dodaj
Knorr dodaj
 
Čas branja: 7 min
21.08.2019  04:00
Intervju z Rokom Rozmanom, glavnim izvršnim direktorjem in članom upravnega odbora Livarja
Kako se Livar z zapolnjenimi proizvodnimi zmogljivostmi prestrukturira in kakšni so načrti novega vodstva
»Verjamem, da nam bo v dogovoru z bankami uspelo doseči finančno prestrukturiranje podjetja, z novo vodstveno ekipo pa bomo izpeljali še poslovno prestrukturiranje. Med drugim se bomo bolj osredotočili na strateške kupce, zmanjšali skupno število strank in nedonosne pozicije ter bolje povezali razvoj in prodajo,« poudarja Rok Rozman, glavni izvršni direktor in član upravnega odbora Livarja.

Obveščaj me o novih člankih:  
izvozniki   dodaj
prestrukturiranje   dodaj
poslovanje podjetij   dodaj
Livar dodaj
Knorr dodaj

Spomladi imenovana nova vodstvena ekipa Livarja, največje slovenske livarne s proizvodnima obratoma v Ivančni Gorici in Črnomlju ter z več kot 700 zaposlenimi, ima ambicije, da podjetje z nekoliko drugačnimi pristopi preoblikuje v bolj uspešno.

Ali so Livarjeve proizvodne zmogljivosti še vedno polno zasedene?

Da, prodanih količin je še vedno toliko, da je naša proizvodnja polno obremenjena.

Potem niti malo ne čutite ohlajanja?

Tveganj ne gre zanemariti. Spremljamo jasna znamenja ohlajanja na za nas relevantnih trgih, vendar za zdaj še imamo dovolj naročil. Marca je bila stopnja negotovosti višja, potem so se razmere nekoliko sprostile. Po drugi strani skoraj nihče ne govori več o nadaljnji rasti, razen posamičnih kupcev, ki so bolj izjeme. Od dobaviteljev in partnerjev dobivamo namige, da je na trgu zaznati ohlajanje, vendar so naše ciljne zmogljivosti trenutno še polno obremenjene. Za Nemčijo je na našem področju slišati o upadih med 10 in 20 odstotki, v avtomobilski industriji, ki pri nas pomeni le dva odstotka proizvodnje, je nihaj navzdol še bolj izrazit. V Italiji, ki je naš največji izvozni trg, naši partnerji za zdaj zaznavajo manjše upade, kot znaša splošni upad italijanske industrije.

Kaj pričakujete v zvezi z naročili do konca leta?

Do konca leta bomo predvidoma nadaljevali z enakim tempom kot do zdaj. Torej, ciljni obseg proizvodnje, ki ga želimo vzdrževati, nam bo tudi uspelo prodati. Ob koncu leta bomo na ravni okoli 52 milijonov evrov prihodkov iz prodaje.

To je vendar manj, saj ste lani prodali za 56 milijonov evrov.

Tako je. Umikamo namreč nedobičkonosni del portfelja strank in na ta račun povečujemo pravočasnost dobav pomembnejšim strankam ter dvigujemo kakovost proizvodnje. Se pravi, vodilo nam je izpolnjevanje prevzetih obveznosti, ne pa pridobivanje čim večjih prodajnih količin.

Koliko je teh manj dobičkonosnih strank?

Diverzifikacija portfelja ne pomeni samo povečevanja števila strank, ampak je glavna porazdelitev strateških strank. Trenutno dobavljamo 170 kupcem, pri čemer z 20 strankami ustvarimo dve tretjini prodaje, 92 odstotkov prodaje s 50 strankami, s prvimi 100 strankami pa 99 odstotkov prodaje. Zato bomo zadnjo skupino strank počasi umaknili, saj po oceni zdajšnjega vodstva ne ustvarja dodane vrednosti, ampak prej pomeni obremenitev. Osredotočiti se želimo na najboljših 20 strank in se z njimi enakopravno pogovarjati o strateškem sodelovanju, brez izsiljevanja in z uravnoteženim upoštevanjem interesov obeh strani.

Brez cenovnega izsiljevanja?

Da. Če imaš partnerja, večjega od sebe, ta natančno pozna tvoje slabosti in nima smisla skrivati česarkoli pred njim. Zato se z njimi pogajamo tudi o cenovnih komponentah in ne sprejemamo vezanih dogovorov, pri katerih je razlika v ceni ničelna, kar je nevzdržno. S partnerji imamo odkrite pogovore, kaj smo pripravljeni in kaj lahko naredimo ter česa ne, saj to tudi oni bolj cenijo.

Ali je med njimi tudi vaša največja stranka, nemški proizvajalec zavor za hitre vlake Knorr-Bremse?

Z njimi smo spomladi imeli uspešne pogovore in pridobili njihovo zaupanje. Brez dvoma so naš strateški partner, s katerim lahko komuniciramo povsem odprto. Zavezali smo se za striktno pravočasnost dobav, kar dosledno izpolnjujemo. Hkrati smo določili ambiciozne okvire za nadaljnjo rast sodelovanja.

Ali je kakšna ključna stranka odšla?

Prav vsi kupci, s katerimi se pogovarjamo, pozdravljajo spremembe v vodenju družbe. Z največjimi 10 kupci smo takoj sklicali sestanke in jim razložili novo strategijo Livarja; tako nam je uspelo zadržati tudi tiste, ki so že razmišljali o alternativah ali pa o odhodu. In dali so nam še eno priložnost.

Je kdo med tistimi, ki ste jim dvignili prej dogovorjeno pogodbeno ceno, odpovedal naročilo?

Pogodbeno smo sicer vezani na dogovorjene cene, vendar pa količine pri kupcih niso zakupljene in se naročila potrjujejo v časovnih intervalih. Za nesprejemljive pozicije smo jasno komunicirali, da novih naročil ne sprejemamo. Sprva je odziv takšnih kupcev nenaklonjen, ko jim predstavimo tudi proizvodne stroške, pa prisluhnejo. Ne izsiljujemo, ampak hočemo delati dolgoročno vzdržno, ne pa, da tovrstni posli ogrožajo naše sicer uspešno poslovanje.

V zameno pa jim ponudite spoštovanje dobavnih rokov?

Tako je, za strateške kupce sta glavni zanesljivost dobave in kakovost, kar jim lahko zagotovimo le v okviru ciljnih obsegov sodelovanja.

Ali med največjimi 20 že kdo povečuje naročila?

Nekateri da, se pa tudi pri njih že čuti zadržanost zaradi jasnih znamenj upadanja povpraševanja na ključnih trgih. Razpršitev portfelja nam omogoča, da je trenutno povpraševanje pri nekaterih kupcih anticiklično, in tako lahko uravnavamo ciljne količine proizvodnje.

Kako blizu ste pridobitvi kakšnega novega strateškega kupca?

V naboru znotraj teh 170 kupcev je nekaj takšnih, ki smo jih opredelili kot potencialno strateške in z njimi razvijamo bolj intenziven poslovni odnos. Ni odveč dodati, da od prvega stika pa do potrditve serije v naši panogi praviloma mineta vsaj dve leti.

Ali načrtujete, da se boste na katerega od programov osredotočili bolj kot prej?

Med posameznimi panogami je naše poslovanje razmeroma dobro porazdeljeno. Kmetijska dejavnost je precej visoko, in sicer prek ene tretjine, vendar je to precej široka panoga. V preostalih panogah, kjer nastopamo kot dobavitelj, je naša prisotnost bolj uravnotežena. Z glavnimi strateškimi kupci se trudimo razširiti sodelovanje tudi na njihove druge panoge oziroma druge države in postati njihov prednostni dobavitelj, kar je najvišja stopnja sodelovanja. Verjamem, da nam bo uspelo dobro povezati razvoj in prodajo, tako da bomo lahko na tej podlagi osvajali nove trge in nove panoge.

Kaj je zdaj drugače pri razvoju in inovacijah kot prej?

Fokus je na tem, da želimo dati več priložnosti mlajšim kadrom z izkušnjami in jih motivirati za konkretne nove ciljne naloge za strateške kupce. Najbolj izkušene razvojne kadre pa usmerjamo v zagotavljanje stabilnosti in optimizacije proizvodnega procesa.

Jih težko pridobivate oziroma imate največ težav prav s kadri?

Kakih pomembnejših odhodov ni, je pa težje nadomeščati običajno stopnjo fluktuacije kot prej. Trenutno je na trgu razmeroma težko pridobivati strokovni kader, kot so denimo CNC-operaterji, saj je povpraševanja po njih veliko. Problematičen je tudi proizvodni kader, ki se je v zadnjem obdobju večinoma napajal iz BiH, kjer je bazen izčrpan, pa tudi fluktuacija pri tujcih je precej večja. Nekateri namreč pridejo z jasnim ciljem, da bodo po letu dni, ko pridobijo stalni delovni vizum, šli naprej. Najpogosteje v Nemčijo. Hendikep naše dejavnosti je triizmensko delo v proizvodnji, ki ga domači kadri, ob redkih izjemah, praktično nočejo več opravljati. Poskusili smo med drugim z Bolgari, vendar je jezikovna ovira prevelika, človeški dejavnik pa zelo pomembno vpliva na kakovost proizvoda.

Kaj je rešitev, ki jo vidite?

Za najbolj izpostavljena fizična dela je avtomatizacija edina alternativa, posledično pa raste povpraševanje po kadrih z znanjem ali vsaj razumevanjem informatike.

Koliko ljudi iščete?

Razpisi so tekoče odprti za različne profile. Trenutno smo v procesu zaposlovanja okoli 20 ljudi.

Koliko je Livar zadolžen?

Preostali dolg znaša dobrih 15 milijonov evrov in v pomembnem delu izvira iz napačnih naložb pred dobrimi 10 leti v livarno v Jelšingradu v BiH, ki je prezadolžena, ter v Topolo v Srbiji, ki je pred zaključkom stečaja. Rezultat je prek 10 milijonov evrov izgubljenih sredstev, saj nobena izmed teh naložb ni prinesla načrtovanih sinergij. Če bi ta denar vložili tu, bi imeli podjetje na drugi ravni.

Kako pa je s spremembo lastništva Livarja; največji lastnik je družba Vimpro, ki je v lasti družb Recor in Consult avstrijskih državljanov?

Lastniki Livar vidijo kot naložbo, ni pa pripravljenosti, da bi vanj vložili večja finančna sredstva. Podjetje pa jih potrebuje. Moja naloga in naloga preostalega vodstva je, da v prihodnjih treh do petih letih izvedemo celovito prestrukturiranje podjetja. Brez dodatnih vložkov ima podjetje omejene možnosti nadaljnjega razvoja. Poslovni model je v temeljih vzdržen, ni pa stabilen in potrebuje prilagoditve.

V kaj bi morali trenutno vlagati, da bi izboljšali poslovanje?

Zadnja večja naložba je bila v novo napravo za pripravo peska, kar je sicer dobrodošlo, ampak sama naložba ni prinesla pričakovanih pozitivnih učinkov. Če zamenjaš samo en del proizvodnega procesa, je premalo. Naša prva naloga je celovito razumeti in ugotoviti, s katerimi vlaganji lahko največ prispevamo k zvišanju dodane vrednosti in optimizaciji proizvodnje, šele potem sledi izvedba. Imamo številne ideje, ki jih še analiziramo. Vzporedno smo se lotili tudi vpeljevanja načel vitke proizvodnje – ne le v teoriji, temveč neposredno v proizvodnji. Zelo spodbujamo inovacijski del in poskušamo ljudi motivirati ter vzpostaviti zaupanje. Del prihrankov vlagamo v ljudi in razvijamo srednji menedžment v proiz­vodnji. Trenutno uvajamo nove kazalnike spremljanja proizvodnje na dnevni ravni, da izboljšamo kontroling. Cilj je pridobiti preglednost nad celotnim proizvodnim procesom v realnem času.

Kako dolgo boste to počeli?

Postavili smo si rok pol leta za prvi korak. S tem bomo še bolj stabilizirali proces, da bo popolnoma pod nadzorom. Šele zatem sledi modernizacija proizvodnje.

Torej je naslednja faza investicija v proizvodnjo. V kaj pa?

V prvem letu ne načrtujemo večjih investicij, najprej moramo stabilizirati procese in doseči dogovor z bankami. Trenutno se osredotočamo na manjše investicije za avtomatizacijo finalizacije proizvodnje in povečanje zmogljivosti mehanske obdelave. Računamo, da mora vsaka od trenutno načrtovanih investicij v tekočem letu povrniti vsaj tretjino vložka.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Katerih podjetij je vse več med vplačniki premij za pokojninsko zavarovanje zaposlenim in kdo si te prihranke izplačuje, kdaj in zakaj 3

Intervju z Robertom Leskovarjem, vodjo oddelka pokojninskih zavarovanj pri zavarovalnici Generali

IZVOZNIKI
Novice
Novice Intervju z zmagovalcem slovenskega izvoza: Ko sem rekel, da bom zgradil nov fructal, so se mi malo smejali 24

Andrej Slokar, ustanovitelj in lastnik Incoma, ter Boštjan Jerončič, direktor Incoma, o tem, zakaj je podjetje, ki sladoled prodaja po...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Spoznajte podjetje, ki v gradbeni kemiji raste trikrat hitreje kot trg

Finalist tekmovanja Zmagovalec slovenskega izvoza

IZVOZNIKI
Novice
Novice Rešitev za prihodnost Impola in Slovenske Bistrice še kar v zraku 10

Kdaj bo DRSI, ki sodi pod resor Alenke Bratušek, začel graditi obvoznico Slovenska Bistrica, ki bi Impolu zagotovila dolgoročno...

IZVOZNIKI
Novice
IZVOZNIKI
Novice
Novice Zakaj so Švedi razočarali Iskraemeco, ki spreminja strategijo in osvaja vse več trgov 14

Finalist izbora Zmagovalec slovenskega izvoza je prisoten v 62 državah in se širi, med zadnjimi uspešno v Dubaju in Argentini ter odpira...