• slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
Rešitev za prihodnost Impola in Slovenske Bistrice še kar v zraku Rešitev za prihodnost Impola in Slovenske Bistrice še kar v zraku Kdaj bo DRSI, ki sodi pod resor Alenke Bratušek, začel graditi obvoznico Slovenska Bistrica, ki bi Impolu zagotovila dolgoročno preživetje?
Spoznajte podjetje, ki v gradbeni kemiji raste trikrat hitreje kot trg Spoznajte podjetje, ki v gradbeni kemiji raste trikrat hitreje kot trg Finalist tekmovanja Zmagovalec slovenskega izvoza
Izvoz 2020: kako se slovenski podjetniki pripravljajo na razburkana poslovna morja? Izvoz 2020: kako se slovenski podjetniki pripravljajo na razburkana poslovna morja? Uspešni izvozniki odgovarjajo, kako se odzvati ob upadu izvoza in kako prepoznati nove možne kupce v tujini

Katerih podjetij je vse več med vplačniki premij za pokojninsko zavarovanje zaposlenim in kdo si te prihranke izplačuje, kdaj in zakaj

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
pokojnine   dodaj
pokojninski skladi   dodaj
Zavod za... dodaj
Generali dodaj
Robert Leskovar dodaj
 
Čas branja: 6 min
29.08.2019  05:00
Intervju z Robertom Leskovarjem, vodjo oddelka pokojninskih zavarovanj pri zavarovalnici Generali
Katerih podjetij je vse več med vplačniki premij za pokojninsko zavarovanje zaposlenim in kdo si te prihranke izplačuje, kdaj in zakaj
»Naše stranke so velika in izvozna podjetja, vse več iz proizvodnega sektorja, ki razumejo to kot obliko nagrajevanja zaposlenih. Obenem je pa davčno ugodno za podjetje,« poudarja Robert Leskovar, vodja oddelka pokojninskih zavarovanj pri zavarovalnici Generali.

Obveščaj me o novih člankih:  

V Sloveniji dodatno pokojninsko varčuje dobrih pol milijona ljudi, upravljavci skupaj upravljajo okoli poltretjo milijardo evrov sredstev, katerih 95 odstotkov vplačujejo delodajalci prek kolektivnih zavarovanj. Pred napovedanimi prihajajočimi spremembami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2) smo se pogovarjali s prvim možem pokojninskih zavarovanj pri Generaliju o tem, kam vlagajo, kakšne so bojazni pri tem, kdo vplačuje sredstva, kdo si jih predčasno izplačuje in kaj najpogosteje naredijo varčevalci s privarčevanimi sredstvi ob upokojitvi.

V slovenski družbi se povečuje zavedanje o pomenu dodatnega pokojninskega zavarovanja. So mlajše generacije za to danes kaj bolj dojemljive kot tiste pred desetletji ali še vedno menijo, da je tovrstno zavarovanje nepotrebno in da je predaleč?

Ne. Mlade generacije razmišljajo za sproti, za vsak dan, prihodnost jih ne zanima toliko, a mislim, da smo bili mi enaki. Pogosto je prelomnica pri štiridesetih, ko se tisti z otroki zavejo, da so ti že malo odrasli in da je treba poskrbeti tudi zase. Pri nekaterih je prelomnica, ko na Zpizu (zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) oziroma na spletu pri izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja naredijo prvi informativni izračun svoje pokojnine po veljavnih pogojih in so negativno presenečeni. Številni danes bolj cenijo, da jim je delodajalec že pred desetletjem ali dvema začel vplačevati sredstva, kot so takrat, ko so bili »mladi«.

Koliko pa je poznejših višjih vplačil?

Teh ni veliko in tudi mi spodbujamo sprotna vplačila do ravni davčne olajšave. Če delodajalec namreč zaposlenemu vplača nad tem zneskom, torej nad 5,844 odstotka bruto plače oziroma nad 2.819 evrov v letu dni, potem so težave z bonitetami. Mi imamo s številnimi multinacionalkami pogodbe na ravni skupine in te na začetku določijo, da bodo vsem vplačevale denimo osem odstotkov bruto plače za dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar se zaradi prej omenjenih zapletov na koncu raje odločijo, da v Sloveniji vplačujejo do zneska maksimalne davčne olajšave – 5,844 odstotka.

Koliko je takšnih, ki se ob upokojitvi odločijo za mesečno rento namesto za izplačilo celotnega privarčevanega zneska?

Ne veliko in menim, da bi jih moralo biti več. Gre za individualne razloge, ali odkup privarčevanih sredstev ali renta. Ni pravila, ampak ljudje so verjetno že v začetku (ob vključitvi) izhajali iz tega, da bodo sredstva dvignili, ko se bodo upokojili, in si takrat nekaj privoščili, ter se tega držijo. Poleg tega jim višina pokojnine iz prvega stebra to še dopušča. Ti, ki vstopajo zdaj oziroma so se vključili po 1. januarju 2013, imajo drugačno percepcijo, ker jim je bilo že od začetku jasno predstavljeno, da bodo lahko uporabili privarčevana sredstva le ob upokojitvi in praviloma prek rente.

Je veliko odkupov privarčevanih sredstev pred upokojitvijo?

Po sredstva iz vplačil Zpiz-1, ki so jih vplačevali delodajalci ali ki so jih vplačevali sami, pridejo, ker zaradi različnih življenjskih okoliščin potrebujejo denar. Denar vzamejo, čeprav jih opozorimo, koliko davka bodo pri tem plačali. Sredstev, vplačanih na podlagi Zpiz-2 (vplačila delodajalcev po 1. januarju 2013), ni mogoče odkupiti do upokojitve. Odkupov je vse manj, se pa povečuje povprečna višina odkupov. To je pričakovano, saj se veča število let varčevanja, raste višina premije, svoje prispevajo tudi donosi in posledično zneski rastejo.

Kateri tip varčevalcev najpogosteje izstopa iz sistema varčevanja?

Kot že rečeno, tisti, ki se znajdejo v življenjskem položaju, ko potrebujejo ta sredstva in jim pridejo prav, pa tisti, ki so se upokojili. Nekateri tudi držijo sredstva kljub upokojitvi za dediče, saj je obdavčitev nižja, ali pa jih preprosto ne potrebujejo in nadaljujejo varčevanje, ker so dobri donosi.

Kakšna je sestava podjetij, ki vplačujejo sredstva za svoje zaposlene, in koliko je takšnih, ki niso storitvena?

Mi imamo kar nekaj podjetij v tuji lasti. Večinoma gre za velika in izvozna podjetja. Vse več podjetij, ki se vključujejo, pa je v nasprotju z minulimi leti tudi iz proizvodnega sektorja.

Kako to, da se odločajo za ta korak?

Eden od razlogov je tudi, da je to oblika nagrajevanja zaposlenih, o čemer smo tudi v pogovoru z Izvozniki.si govorili lani. Obenem pa je davčno ugodno za podjetje.

Torej gre za vse zaposlene, tudi v proizvodnji?

Tako je.

Kaj pričakujete, da bodo napovedane jesenske spremembe z novelo zakona Zpiz-2 dejansko spremenile v Sloveniji?

Nekatere izboljšave bodo, večjih sprememb pa verjetno ne bo. Kljub temu gredo pohvale ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se je približalo našim pobudam prek zavarovalnega združenja v obsegu manevrskega prostora, ki ga imamo. Za kaj več bi bile potrebne korenite spremembe. Kljub temu bodo tokrat najpomembnejše predlagane spremembe ureditev obdavčitve za tiste, ki varčujejo manj kot 10 let in se upokojijo ter želijo prejemati rento, povečanje davčnih olajšav za vplačnike, pozdravljamo pa tudi precej olajšana vplačila za samostojne podjetnike in male družbe vključno z drugimi življenjskimi tehničnimi spremembami v korist članov in dodatno obveščanje.

Slovenija je del regije srednje in vzhodne Evrope, lahko navedete primere držav, kako je z obdavčitvami tam?

Prenosi in obdavčitve so veliko bolj fleksibilni. V Avstriji nimajo takšnih omejitev pri vplačilih, kot so pri nas, obenem pa imajo razvito zavedanje o pomembnosti tovrstnega varčevanja in zelo veliko vplačujejo. Mi smo daleč od tega. Na Češkem denimo ni nobene obdavčitve pri odkupu privarčevanih sredstev. Tudi Slovaška nam je lahko vzor, saj imajo privarčevane zelo velike zneske. Zato, ker je pri njih tovrstno varčevanje postalo nekaj samoumevnega, pa tudi zato, ker imajo veliko tujih podjetij, država pa je vse dodatno davčno motivirala.

Vrniva se k vašemu delu, koliko pri naložbah pomenijo smernice skupine Generali in koliko vlagate skupaj?

Seveda uporabljamo tudi znanje, ki ga dobimo iz skupine. Ta nam da tudi smernice, nas nadzira in tudi vse informacije z vidika naložb, stroškov in učinkovitosti so nam na razpolago. Ne nazadnje nam je tako v pogajanjih veliko laže nastopiti kot velik partner naproti drugim.

Kam najbolj vlagate?

Pri zajamčenem skladu vemo, kakšna je zgodba, pri dinamičnem in preudarnem pa so tu tako imenovani single picki delnic korporacij, skladi ETF, s katerim se trguje na borzi, in investicijski skladi. Sicer pa pripravljamo tudi alternativne podsklade in naložbe v alternativne priložnosti, kot so nepremičnine. Čeprav je nepremičninski trg po nekih ocenah na vrhu, se še vedno najdejo razumne dobre naložbe.

V kakšne vrste nepremičnin pa bi vlagali?

Ne verjamem, da bomo šli v smer, da bi kupili celotno nepremičnino. To je že zaradi obsega in izpostavljenosti tveganju prevelika zadeva. Prej v nepremičninske sklade, ki vlagajo v poslovne nepremičnine, lahko tudi v stanovanjske.

Kakšne preglavice vam povzroča trenutno dolgo obdobje nizkih obrestnih mer, o čemer smo pisali minuli mesec?

Nam je še vedno glavno vodilo preudarno nalaganje. Varnost je še vedno v ospredju, ni zaletavosti, ampak gre vse po postopkih, čeprav si lahko pri tem na slabšem zaradi »timinga«. A rezultati in izkušnje iz preteklih desetletij potrjujejo, da je ta postopek pravi in tisti, ki se ga držimo. Ne nazadnje so nam marca v uredništvu Mojih financ za pokojninski sklad Leon zajamčeni podelili priznanje za najboljši zajamčen pokojninski sklad v kategoriji za 15-letno obdobje.

Za konec še vprašanje, ki izhaja iz bojazni, ki sem jo slišal od več ljudi – ti so nezaupljivi in jim ni do tega, da bi drugim prepustili »svoj denar«: kaj je najbolj črni scenarij, ki bi se lahko zgodil pri vašem upravljanju pokojninskih skladov?

Črni scenariji na kapitalskih trgih so vedno možni, pomembno je, da si nanje pripravljen. Redno se pripravljajo projekcije z različnimi scenariji in vplivi, poenostavljeno »kaj se zgodi, če« ... To je vračunano in postopki pripravljeni, da se ti vplivi minimizirajo, predvsem pa, da te ne presenetijo. Tudi skupina nam je z vsem znanjem in izkušnjami v veliko pomoč. Če se kaj zgodi v eni državi, se ista zadeva zelo hitro ovrednoti z vsemi vplivi v vseh preostalih, tako si lahko v domači državi pred drugimi.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Siliko bo gradil prihodnost: dobili so več kot desetmilijonski posel za osnovo najprestižnejših modelov BMW 14

Deli, narejeni na Vrhniki in v Sevnici, bodo vgrajeni v BMW-jeva vozila serij 5, 7 in tudi novo različico športnega priključnega hibrida...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Impol dobil posle za BMW in Samsung; bodo ti propadli, ker država zamuja z infrastrukturo? 3

Impol letno za davke in prispevke odšteje 30 milijonov evrov; za širitev poslovanja potrebuje nov kablovod, ki bo tekel pod novo...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Spoznajte podjetje, ki v gradbeni kemiji raste trikrat hitreje kot trg

Finalist tekmovanja Zmagovalec slovenskega izvoza

IZVOZNIKI
Novice
Novice Rešitev za prihodnost Impola in Slovenske Bistrice še kar v zraku 10

Kdaj bo DRSI, ki sodi pod resor Alenke Bratušek, začel graditi obvoznico Slovenska Bistrica, ki bi Impolu zagotovila dolgoročno...

IZVOZNIKI
Novice