Kdaj garancija in kdaj akreditiv

Čeprav na prvi pogled rešujeta podobne izzive v poslovnih razmerjih, je razlika med bančno garancijo in akreditivom zelo jasna. Garancija varuje pred tem, da pogodbene obveznosti ne bi bile pravočasno in kakovostno izvedene, medtem ko akreditiv dobavitelju zagotavlja plačilo, če izpolni dogovorjene obveznosti in predloži ustrezne dokumente. Hkrati pa ščiti kupca, saj plačilo ne bo izvedeno, če dobavitelj svojih obveznosti ne izpolni.

Banka praviloma ne preverja, kaj se dejansko dogaja na terenu, temveč vedno posluje le z dokumenti. Pri bančni garanciji banka preveri izključno to, ali je zahtevek za izplačilo skladen z besedilom garancije. Pri akreditivu pa plačilo sprosti šele takrat, ko izvoznik predloži natančno določene dokumente, ki dokazujejo, da je blago res na poti.

Kdaj v igro vstopi bančna garancija

Garancija je prava izbira takrat, ko podjetje skrbi izvedba posla. Z njo se kupec ali naročnik zavaruje, da bo ponudnik izpolnil svoje obveznosti – da bo morebitni avans vrnjen ali da bo projekt izveden oziroma bodo napake odpravljene v dogovorjenih rokih. Zato je ta instrument stalnica zlasti v gradbeništvu, pri investicijah in javnih razpisih. Garancija ne more fizično prisiliti izvajalca, da dejansko opravi delo, podjetju naročniku pa zagotavlja finančno zavarovanje v primeru neizpolnitve. Pri kompleksnih poslih, kjer vsak dan zamude pomeni visoke stroške, je to pomembno varovalo. Pomembno pa je poudariti, da pri garanciji šteje čisto vsaka beseda. Že manjša nejasnost v garancijskem tekstu lahko v primeru spora pomeni, da je ob zapletih podjetje ne bo moglo unovčiti.

Kdaj je primernejši dokumentarni akreditiv

Dokumentarni akreditiv prevzame glavno vlogo takrat, ko je ključno vprašanje plačilna varnost in pravočasnost dobave/izvedbe storitve. Prodajalcu daje zanesljivost, da bo prejel plačilo ob dostavi pravih dokumentov, kupcu pa zagotavlja, da bo plačilo izvedeno šele ob dokazani odpremi ali dobavi blaga.

Tak instrument je še posebej primeren pri prvih poslih z novimi partnerji ali pri poslovanju na tveganih trgih, kjer je medsebojnega zaupanja manj.

Poleg plačilne varnosti je akreditiv pogosto tudi osnova za financiranje. Podjetjem namreč omogoča lažji dostop do različnih oblik bančnega financiranja, kot sta predizvozno financiranje ali odkup terjatev, s čimer ne rešuje le tveganja, ampak tudi likvidnost in upravljanje obratnega kapitala.

Včasih se uporabita oba

Pri večjih projektih se v praksi zelo pogosto uporabi kar oboje. Denimo pri dobavi in montaži industrijske opreme, kjer se prepletajo razpisi, avansi in fazna dobava. Ob prijavi na razpis mora podjetje navadno najprej predložiti garancijo za resnost ponudbe. Takoj po podpisu pogodbe sledita garancija za vračilo avansa in garancija za dobro izvedbo.

Za preostanek plačila kupec odpre dokumentarni akreditiv. V tem primeru se del denarja sprosti ob dobavi, kar podjetje dokaže z dobavnico, preostali del pa šele po uspešni montaži ob obvezni predložitvi primopredajnega zapisnika. Po končanju projekta pa običajno v veljavi ostane le še garancija za odpravo napak v garancijski dobi.

Kaj odloča v praksi

Odločitev za bančno garancijo ali dokumentarni akreditiv ni odvisna zgolj od tega, ali podjetje nastopa kot kupec ali prodajalec. Vplivajo tudi vrednost posla, trajanje pogodbe, država partnerja in potreba podjetja po financiranju. Pri garanciji je zelo pomembna natančnost samega besedila garancije, pri akreditivu je bistveno, da lahko prodajalec izpolnitev pogodbenih pogojev izkaže s predpisanimi dokumenti. Pomembna prednost obeh instrumentov je njuna mednarodna standardizacija. Garancije namreč večinoma sledijo pravilom URDG 758, akreditivi pa pravilom UCP 600. Takšna enotna pravila igre učinkovito preprečujejo spore in napačne interpretacije med bankami ter partnerji iz popolnoma različnih držav.

Smiselno izogibanje čakanju na zadnji trenutek

Za zavarovanje pogodbene obveznosti tako podjetje izbere garancijo, za varno plačilo akreditiv, pri kompleksnih poslih pa ju pametno kombinira. Najpogostejša napaka, ki jo podjetja delajo, pa ni napačna izbira instrumenta, ampak prepozna odločitev.

Ko je prodajna pogodba podpisana, manevrskega prostora namreč tako rekoč ni več, tveganje za hude zaplete pa postane precej večje. Zato je pametno, da se o finančni zaščiti razmišlja in se o tej dogovori že za pogajalsko mizo.

Več informacij na temo garancij in akreditivov je na voljo na spletu, lahko pa nas kontaktirate tudi na garancije@nlb.si ali akreditivi@nlb.si in dogovorili se bomo za sestanek.